Grabar-Kitarovićeva je v več kot uro in pol dolgem soočenju med drugim očitala Milanoviću, da se je med letoma 2011 in 2015, ko je bil premier, sprl z vsemi sosednimi državami. To je, kot je dejala, prineslo tudi žico z rezili na hrvaških mejah s Slovenijo in Madžarsko.
Očitala mu je še, da je uničil hrvaško zunanjo politiko, ki da jo je ona morala znova zgraditi. Omenila je, da je njen slovenski kolega, ki ga sicer ni poimensko imenovala, povedal o Milanoviću, da je bil “izrazito nekorekten” med begunsko krizo.
Milanović je na to odgovoril, da ima Hrvaška danes dobre odnose zgolj z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, z vsemi ostalimi hrvaškimi sosedami, vključno s Slovenijo, pa so slabi.
“Odnosi s Slovenijo so slabi. Zagotovo bom dvignil odnose s Slovenijo na veliko višjo raven. To bo ena mojih zunanjepolitičnih prednostnih nalog,” je izpostavil Milanović. Povedal je, da so v času njegove vlade prepeljali čez Hrvaško v Slovenijo in na Madžarsko skoraj 700.000 beguncev in migrantov, da ne bi del teh ljudi ostal na Hrvaškem, kot so to nekateri zahtevali od Zagreba.
Grabar-Kitarovićeva je kot največjo zaveznico Hrvaške izpostavila ZDA, Milanović pa Evropsko unijo. Milanović je še povedal, da bi nemudoma umaknil hrvaške vojake iz Afganistana, Grabar-Kitarovićeva pa bi vztrajala pri zavezništvu in skupnih odločitvah zveze Nato.
Kot prvo veliko mednarodno prejeto hrvaško pobudo je sedanja predsednica izpostavila pobudo Treh morij, ki jo je njen tekmec označil za “navadno parado”. To so po njegovem sprožili iz Washingtona, zaradi nadzora procesov pa sta pobudo podprla tudi Bruselj in Berlin. Izpostavil je še, da Hrvaška kot pobudnica, v sklad Treh morij ni vložila še niti centa.
Predsedniška kandidata v soočenju, že drugem v štirih dneh, nista govorila o konkretnih vizijah in projektih za prihodnost Hrvaške. Sta bila pa znova ostra ob vprašanjih o obveščevalnih službah. Milanović je ocenil, da je Grabar-Kitarovićeva največja grožnja državni varnosti, potem ko je znova omenjala korupcijo in curljanje dokumentov iz varnostno-obveščevalnih služb.
Sedanji predsednici je očital tudi domnevne povezave s položajem v nadzornem odboru propadle družbe Kontinental prijevoz, ko je bila zaposlena na zunanjem ministrstvu, in s pomilostitvijo lastnika družbe Leona Sulića, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi kriminala v prevozniškem podjetju.
Hrvaški mediji so poročali, da je po soočenju v prostorih hrvaške televizije eden od svetovalcev Grabar-Kitarovićeve besedno napadel Milanovića zaradi omenjanja afere Kontinental prijevoz. Naknadno so se iz volilnega štaba hrvaške predsednice opravičili kandidatu SDP.
Komercialna televizija Nova TV za drevi, le nekaj ur pred začetkom volilnega molka, napoveduje še tretje soočenje predsedniških kandidatov, ki pa svoje udeležbe še nista potrdila.
Grabar-Kitarovićeva in Milanović se bosta v nedeljo pomerila v drugem krogu volitev, potem ko je v prvem krogu 22. decembra Milanović zmagal s približno tremi odstotki prednosti pred Grabar-Kitarovićevo. Na Hrvaškem ocenjujejo, da so izidi nedeljskih volitev negotovi čeprav ima Milanović v javnomnenjskih raziskavah prednost.
