Premestitev beguncev je mehanizem solidarnosti znotraj EU. V skladu z vladnim načrtom naj bi do konca leta iz Italije in Grčije skupaj premestili 567 beguncev, prihode pa so razdelili na manjše skupine.

Do sedaj so v Slovenijo premestili 172 oseb. Iz Italije je prišlo 35 državljanov Eritreje, iz Grčije pa 114 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva. Prihod naslednje skupine je predviden v dveh delih, in sicer konec maja ter v začetku junija.

Begunci v okviru premestitvene sheme v Slovenijo prihajajo kot prosilci za azil, ki so postopek za pridobitev mednarodne zaščite že začeli v Grčiji oziroma Italiji. Zato se postopki za mednarodno zaščito v Sloveniji izvedejo relativno hitro, pa tudi verjetnost, da bo njihova prošnja uspešna, je precej velika. Prihajajo namreč iz držav, iz katerih je prosilcem v državah EU status priznan v več kot 75 odstotkih.

Pristojni organi so tako do 10. maja odločili o 138 prošnjah za mednarodno zaščito, ki so jih vložili premeščeni begunci. Status begunca so priznali 125 ljudem, med njimi je 91 državljanov Sirije, 12 Iračanov in 22 državljanov Eritreje. Sedmim državljanom Sirije pa so priznali subsidiarno zaščito.

Petim Iračanom so prošnje za mednarodno zaščito zavrnili, v enem primeru pa so postopek ustavili zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma. En državljan Iraka pa se je statusu izrecno odpovedal in se vrnil v domovino. Na odločitev o mednarodni zaščiti še vedno čaka 34 ljudi.

Medtem je Slovenijo že zapustilo 21 premeščenih ljudi. Med njimi jih je 14 že imelo priznan status mednarodne zaščite.

Po premestitvi najprej v azilni dom

Begunce, ki v Slovenijo prispejo v okviru premestitvene sheme, naprej nastanijo v azilnem domu ali kateri od njegovih izpostav, po pridobitvi statusa pa v integracijsko hišo ali na zasebne naslove. Pri tem se sicer soočajo s težavami, saj mnogokrat naletijo na nasprotovanje tamkajšnjih prebivalcev.

Na ministrstvu za javno upravo sicer še vedno zbirajo ponudbe namestitvenih zmogljivosti za osebe z mednarodno zaščito. Skupaj so prejeli 85 ponudb zasebnikov, od njih je 46 ponudb še vedno aktualnih.

Prvi trije meseci po pridobitvi statusa so sicer namenjeni uvajalnemu obdobju integracije, ki ga izvaja Slovenska filantropija, sledi pa klasična integracija, za kateri skrbi država. Begunci so upravičeni do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, pomoči pri integraciji, zaposlitve, zdravstvenega in socialnega varstva ter izobraževanja in usposabljanja.

Ker se število ljudi, ki pri nas zaprosijo za mednarodno zaščito, povečuje, pa državi primanjkuje kadrov, ki zagotavljajo njihovo oskrbo in nudijo pomoč pri integraciji. Zato je vlada na četrtkovi seji ministrstvu za delo naložila, da pripravi poseben program javnih del, prek katerega bodo dolgotrajno brezposelni sodelovali pri oskrbi in integraciji beguncev.

Pri preselitvah iz tretjih držav manj uspešni kot pri premestitveni shemi

Poleg 567 beguncev, ki bodo v Slovenijo premeščeni v okviru zavez EU, pa se bo v državo trajno preselilo še 60 ljudi, ki imajo v tretji državi že priznan status. Ti bodo po prihodu v Slovenijo takoj začeli s programom integracije, ni pa še znano, kdaj bodo preseljeni.

Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, Slovenija trenutno pričakuje odziv turških oblasti za preselitev skupine 20 sirskih državljanov iz Turčije v Slovenijo. Je pa vlada v četrtek izdala uredbo o načinu preselitve, ki določa, kako bodo ti begunci prišli v Slovenijo in kakšna bo njihova integracija.

Slovenija je sicer ena izmed držav, ki še ni izvedla nobene preselitve iz tretjih držav. Evropska komisija jo je zato v zadnjem poročilu o izvajanju programov za premestitev in preselitev pozvala, naj to čim prej stori. Je pa Slovenija nad evropskim povprečjem pri izvajanju premestitvene sheme iz Grčije in Italije. To sicer po vsej Evropi poteka počasneje, kot je bilo predvideno, čeprav so v zadnjih mesecih zaznali napredek.