Kot je za STA dejal Dežman, se je v letih 2015 in 2016 pri reševanju vprašanj prikritih morišč in grobišč naredilo več, kot kdaj koli prej.

“Z odločitvijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč za nadaljevanje izkopa posmrtnih ostankov žrtev v prvem jašku v rovu Svete Barbare in pokopom prve skupine 778 žrtev v Parku spominov na mariborskem pokopališču Dobrava je bil prav tako dosežen zgodovinski premik,” ocenjuje Dežman.

In ta zgodovinski premik se po njegovem prepričanju nadaljuje tudi letos. Izvedba izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov žrtev naj bi bila končana do konca leta. Ocenjujejo, da je v rovu še okoli 2000 do 2500 žrtev, ki bi morale svoje mesto najti na pokopališču.

V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, okoli 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za nekaj let ustavila, po sprejemu zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev leta 2015 pa so se stvari premaknile naprej. Posmrtne ostanke iz kostnice so namreč oktobra lani prenesli in pokopali na pokopališču Dobrava.

Pripravo potrebnih pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča v Hudi Jami ter zagotovili primeren, dostojen in spoštljiv pokop žrtev, je vodilo ministrstvo za delo.

O tem bodo sicer spregovorili na novinarski konferenci v ponedeljek, na kateri bodo hkrati predstavili rezultate opravljenega dela v Hudi Jami in nadaljevanje projekta.