Glede na poročilo je bil leta 2016 delež prejemnikov minimalne plače med vsemi delovno aktivnimi v povprečju v EU 7,2-odstoten, pri čemer so se med posameznimi državami članicami pokazale velike razlike.

Manjhen delež prejemnikov minimalne plače

Slovenija se je znašla med državami z najmanjšim, 4,1-odstotnim deležem prejemnikov te plače. Manjši delež so zabeležile le Češka (dva odstotka), Malta (2,3 odstotka), Belgija (3,2 odstotka), Hrvaška (3,3 odstotka) in Grčija (4,1 odstotka). Na drugi strani je največ zaposlenih minimalno plačo prejemalo na Poljskem (13,7 odstotka), v Veliki Britaniji (+12,1 odstotka), Luksemburgu (11,3 odstotka), Nemčiji (11,1 odstotka) in na Portugalskem (10,5 odstotka).

Eurofound izpostavlja, da je znotraj teh deležev ogromno delavcev, ki zaslužijo manj kot 90 odstotkov minimalne plače, problematizira pa tudi veliko zastopanost žensk med prejemniki.

Najvišjo minimalno plačo imajo sicer v Luksemburgu, kjer po podatkih za letošnje leto znaša 2071,10 evra bruto, Veliki Britaniji (1746,73 evra) in na Nizozemskem (1615,80 evra), več kot 1500 evrov bruto pa ta plača znaša tudi v Belgiji, Franciji in Nemčiji. Najnižje zneske medtem na svoje račune prejmejo delavci v Bolgariji, kjer minimalna plača znaša le 286,33 evra bruto, Latviji (430 evrov), Romuniji (446,02 evra) in na Madžarskem (464,20 evra). Manj kot 600 evrov bruto minimalna plača nanese še v šestih državah EU.

Slovenija se z minimalno plačo v višini 886,63 evra bruto med 22 državami s tem institutom uvršča na deveto mesto.

Velika razlika med bruto in neto plačo

Države se razlikujejo tudi po različnih razmerjih med bruto in neto minimalno plačo, zato je posebej pomemben vidik kupne moči, ki jo v resnici prinaša ta plača. Za davke in prispevke gre v Belgiji, Estoniji in na Irskem od štiri do šest odstotkov, v Litvi in Romuniji pa skoraj 40 odstotkov bruto minimalne plače. V Sloveniji je ta delež med večjimi, znaša namreč 24,77 odstotka.

Kot navaja Eurofound, je letos prišlo do zvišanja minimalne plače v skoraj vseh državah, z izjemo Latvije. To ni presenetljivo, saj je bila gospodarska klima ugodna, marsikje pa se delodajalci soočajo tudi z velikim pomanjkanjem delovne sile, kar krepi pogajalsko moč delojemalcev.

Največje zvišanje, in sicer nominalno za 22,3 odstotka, so izvedli v Španiji, kjer minimalna plača zdaj znaša 1050 evrov, sledili pa sta Grčija (za 10,91 odstotka na 758,33 evra), kjer so dvig izvedli prvič po letu 2012, in Bolgarija (za 9,81 odstotka). Minimalna plača se je občutno, za 38,75 odstotka na 555 evrov, zvišala tudi v Litvi, a je dvig vezan na spremembo v obdavčitvi, tako da je bila rast dejansko le 7,5-odstotna.

Rast slovenske minimalne plače lani med nižjimi

V Sloveniji se je minimalna plača letos nominalno okrepila za 5,20 odstotka, s čimer se je naša država v petčlanski skupini s srednje visokimi minimalnimi plačami uvrstila na sredino. Znotraj te skupine je bilo zvišanje minimalne plače nižje le na Malti (za 1,93 odstotka na 761,97 evra) in na Portugalskem (za 3,45 odstotka na 700 evrov).

Za države z najvišjimi minimalnimi plačami je medtem značilno, da te plače rastejo po počasnejših stopnjah, večinoma okoli dveodstotnih; izjema je bil Luksemburg, kjer je bila rast 3,63-odstotna.

Eurofound v tej luči opozarja, da so visoki skoki minimalne plače morda popularni, da pa lahko predstavljajo tveganja za zaposlovanje in implementacijo. Prav zato se zavzemajo za to, da se v proces sprememb vplete socialne partnerje.

Poročilo obravnava tudi države v EU brez instituta minimalne plače, pri tem pa navaja, da o uzakonitvi minimalne plače trenutno razmišljajo v Italiji in na Cipru.

Boj za dvig minimalne plače

V Sloveniji vprašanje minimalne plače prav v zadnjem obdobju dviguje precej prahu. DZ je namreč lani na pobudo Levice kljub nasprotovanju delodajalcev sprejel novelo zakona o minimalni plači, ki zvišuje to plačo, za leto 2020 predvideva izločitev vseh dodatkov iz nje, ureja pa tudi formulo za izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Delodajalci opozarjajo, da je bilo sprejetje novele nepremišljeno in da bo prizadelo celotno družbo. Sindikati so se medtem za ohranitev zakona pripravljeni boriti z vsemi sredstvi. Vlada za zdaj vztraja, da so tveganja obvladljiva.