Na očitke, da bo vlada z rebalansom proračuna prekršila fiskalno pravilo, je Bertoncelj odgovoril, da kot finančni minister primanjkljaja proračuna nikoli ne bi podpisal. “S tem rebalansom imamo 0,4-odstotni presežek in pri tem je treba upoštevati, da je bil še v osnutku proračunskega načrta, ki smo ga poslali v Bruselj 15. oktobra lani, predviden 0,2-odstotni presežek,” je dejal.
Razlog za takšen rebalans je po njegovih besedah tudi v odločitvi, da bo vlada na prvo mesto postavila ljudi. “Ljudje že desetletje, ne glede na to, ali je bila recesija ali konjunktura, niso dobili prav veliko. Kdaj pa bomo dali ljudem, če ne zdaj? Nismo zapravljali, ampak popravljali nedoslednosti, nedorečenosti ali kakorkoli temu rečete,” je poudaril in dodal, da so vsi zavezani zagotavljanju socialne varnosti.
V preteklosti se je Slovenija po njegovih besedah zadolžila za približno 25 milijard evrov samo zato, da je pokrivala proračunske primanjkljaje, “zdaj pa se pogovarjamo o tem, ali bi moral presežek znašati 400 milijonov evrov ali pa je 200 milijonov evrov dovolj”. Možnosti, da bi še dodatno zategnili pas in dali na stran še 270 milijonov evrov, tako ni bilo smiselno upoštevati, saj bi ta znesek po njegovem mnenju prihranili na račun gospodarske rasti in socialne varnosti.
Vlada je po njegovem mnenju poleg socialne varnosti zagotovila tudi “neko splošno varnost v državi” in s tem preprečila “takšno negotovost, kot jo vidite v marsikateri evropski metropoli”. Odločitev vlade, da se poskusi dogovoriti z vsemi družbenimi skupinami, je bila modra, je prepričan.
Najnižja gospodarska rast, ob kateri bo proračun še vedno v plusu, je po Bertoncljevih besedah okoli triodstotna. Ob tem je poudaril, da pretiran pesimizem glede prihodnje gospodarske rasti ni potreben, kar pa ne pomeni, da se vlada ne zaveda trenutnih razmer v Sloveniji in poslovnega okolja pri njenih partnericah.
Odgovarjal je tudi na vprašanja o produktivnosti dela. Vzrok za nižjo stopnjo produktivnosti od evropskega povprečja je po njegovih besedah lahko tudi v strukturi gospodarstva, ki ga je treba prestrukturirati tako, da bo ustvarjal bistveno višjo dodano vrednost na zaposlenega. Strinjal se je, da bi moral biti cilj postopno zviševanje dodane vrednosti na 60.000 evrov na zaposlenega.
“Finančno ministrstvo mora poskrbeti za makroekonomsko stabilnost, razvoj finančnega sistema in čim bolj ugodne vire financiranja za razvojne projekte. Gospodarstvo se mora prestrukturirati samo, mi pa lahko pomagamo tako, da poskrbimo za predvidljivo, ugodno in stabilno poslovno okolje,” je dodal.
Komentiral je med drugim še možnost uvedbe nepremičninskega davka, glede katerega so si na ministrstvu po njegovih besedah enotni, da bi bili prihodki iz nepremičninskega davka prihodki občin. Težavo vidi v evidencah, ki so tudi po opozorilih stroke še vedno nepopolne.
