"Pričakovanja so, ali se bo kaj uresničilo, pa bomo videli," je po sredinem obisku kmetijskega ministra Dejana Židana na njihovi sadjarski kmetiji v Rošpohu dejala Erna Skok. Prve ocene posledic pozebe pri Skokovih kažejo na katastrofo, a več bo znano junija, ko se bo videlo, kaj bo s cvetnimi nastavki, ki so sedaj "na meji". "Mi še zmeraj upamo, da nam bo narava pustila vsaj za iz rok v usta, lani nam je pustila zelo malo," pravi Skokova, ki se boji že te nedelje, ko naj bi se temperature znova približale ničli. Spodbudno se ji zdi, da naj bi bile odškodnine za lani poslej izplačane maja namesto septembra, kot je bilo predvideno. Dodala je, da so ministru predlagali tudi odpis obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odpis obveznosti sklada kmetijskih zemljišč pa tudi, da bi lahko dobili likvidnostna sredstva, ki bi jim omogočila, da bi lahko kmetovali naprej. "Najbolj pereče pa je, ker je večina subvencijskih vlog že oddana, a če bomo primorani recimo razpoložljive površine namesto z zelenim podorom zasaditi z zelenjavo, želimo, da nas agencija ne bi kaznovala, ker bo posajeno nekaj drugega, kot je zapisano v subvencijski vlogi, zato smo z ministrom govorili tudi o tem," je dejala Skokova. Evropska razsežnost škode Benjamin Schlauer, direktor slovenske izpostave avstrijske Agro Zavarovalnice, poudari velike razsežnosti škod: "Prizadeta je bila cela Slovenija, vse panoge: zelenjadarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Škode bodo zelo podobne ali celo večjih razsežnosti kot lani. Še več, podobno je po celi Evropi, tako da gre še za evropsko razsežnost." Glede ukrepov pa meni, da mora država ugotoviti, ali ji je v interesu ohranjati domačo proizvodnjo sadja. (ank) Uničenje ponekod popolno Kmetijski minister Dejan Židan je vladi v sredo predstavil prvo informacijo o pozebi in izpostavil težko stanje med kmeti, zlasti sadjarji, ter pripravo interventnega zakona. Hkrati pričakuje, da bi še maja izplačali 3,5 milijona evrov odškodnine zaradi lanske pozebe,