Kolar Celarčeva je izrazila veselje, da so podpisali sporazum, da bodo lahko nadaljevali s pogajanji za aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike. Sporazum je prvenstveno namenjen skrajševanju čakalnih dob ter nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela.
Kuštrin pa je dejal, da tako kot je bil leta 1996, ko so zdravniki tri tedne stavkali, po končani stavki sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj, je tudi danes podpisani sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe in za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.
Zdi se mu, da so nasprotovanja nekaterih političnih strank in tudi sindikatov temu sporazumu posledica različnega svetovno-nazorskega pogleda, kam ta država in zdravstvo mora iti. “Mi smo proevropsko usmerjeni. Sindikat je vedno zagovarjal delavnost, pridnost, poštenost, merljivost dela in na tem vztrajamo. Ta sporazum je eden prvih korakov, ki nas bo popeljal tja, kamor bi radi prišli,” je dejal.
Ker je vlada zaradi koalicijskih nesoglasij precej zamujala s podpisom sporazuma, se jim z nekaterimi roki, ki so opredeljeni v sporazumu, že precej mudi. Kuštrin je dejal, da zaradi tega ne bodo postavljali nobenih ultimatov. “Nekateri roki so zaradi zapletov na vladi pri sprejemanju sporazuma že preseženi. Mislim, da bomo z dobrim dialogom vse nadoknadili,” je dodal.
Povedal je tudi, da nima nič proti temu, da se zdravnikom gleda pod prste in govori o zdravniških plačah. “Bilo bi pa prav, da javnost vsem poklicnim skupinam v javnem sektorju gleda pod prste glede njihove kakovosti, obremenitev, dopustov itd,” je ocenil.
Zaradi sporazuma s Fidesom so tudi zastala pogajanja z ostalimi sindikati javnega sektorja, vladna stran pa jih je za danes povabila na srečanje. Kuštrin je dejal, da od današnjega srečanja nič ne pričakuje. Ob tem pa je opozoril, da jim vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz očita tiste pravice, ki jih v Svizu imajo.
Standarde in normative imajo v Svizu ne da bi o tem tekla desetletna razprava, kot je bilo to v primeru zdravniških standardov, je izpostavil Kuštrin. Nadalje imajo v zakonu o sistemu plač ekskluzivno pravico, da so nagrajeni tisti, ki presegajo standarde in normative, je naštel. “In lani so si nekatere poklicne skupine visokega šolstva dvignile plače. In tudi o tem ni bilo nobene razprave niti nobenega političnega pretresa,” je dodal prvi mož Fidesa.
Je pa Kuštrin prepričan, da bo vlada dosegla sporazum s sindikati javnega sektorja in ji ne bo treba z interventnim zakonom znižati plač. Ob tem je poudaril, da sporazum vlade s Fidesom ni nobena ovira za sporazum z javnim sektorjem.
Sporazum, ki sta ga danes podpisala ministrica in Kuštrin, med drugim določa, da se potrdijo standardi in normativi za zdravnike iz modre knjige, omogočeno bo tudi nagrajevanje zdravnikov, ko bodo za več kot 30 odstotkov presegali normative. Merila za to pa še niso točno določena in bodo predmet nadaljnjih pogajanj.
Določa tudi, da bo vlada predložila v usklajevanje predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi odpravila omejitev 57. plačnega razreda, ki ga uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem.
