Nekatere članice unije bodo po napovedih šole odpirale v začetku maja, je povedala Kustečeva v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Zelo zanimivo se ji pri tem zdi, da so med temi članicami tudi države, kjer novi koronavirus najbolj pustoši, na primer Španija.

Argumenti so različni. Nemčija izpostavlja, da je treba ohranjati učno kondicijo in poskrbeti za socialni vidik učencev, medtem ko države, ki še ne bodo hitro odpirale šol, trdijo, da bodo to lahko nadomestile z učenjem na daljavo in ob vrnitvi ta vmesni čas ustrezno nadoknadile, je pojasnila.

V Sloveniji ta trenutek po besedah Kustečeve še ne morejo dokončno povedati, kdaj se bodo otroci lahko vrnili v vrtce in šole. Glavni razlog za zaprtje šol in vrtcev je bil namreč povezan z oceno zdravstvene varnosti tako otrok kot vzgojiteljev in učiteljev. Ko bodo dobili strokovno oceno, da je vrnitev v organizirane oblike vzgoje in izobraževanja varna, bodo to tudi naredili, je izpostavila ministrica.

Ministri za izobraževanje so sicer po navedbah Kustečeve razmeroma enotni, da preverjanje znanja v tem času mora biti formativno oziroma prijazno, mehkejše in spodbujevalno.

Odločitev o nacionalnem preverjanju znanja v Sloveniji bo po njenih besedah znana v petek. To bo skupna odločitev, ki so jo sprejeli skupaj z vsemi predstavniki stroke, torej zavodom za šolstvo, odgovornimi za nacionalno preverjanje znanja in predstavniki ravnateljev. “Gre za enotno oceno. Kakšna formalno bo, pa bomo komunicirali potem v petek,” je dejala.

Kustečeva je sicer v svojem nastopu na zasedanju poseben poudarek namenila potrebi po zasledovanju temeljnega načela omogočanja enakih možnosti za izobraževanje vseh učencev. Pri tem je izpostavila dobro slovensko izkušnjo z donacijami, ki so pomagale, da so lahko vsem učencem dostavili računalniško opremo in vse potrebno za izobraževanje na daljavo.

Ministrica ob izpostavljanju načel enakih priložnosti, solidarnosti, strpnosti in družbene odgovornosti pri skrbi za še posebej ranljive skupine tudi poudarja, da je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami unije v veliki prednosti, ker ima vzpostavljen stabilen sistem javnega šolstva.

O težavah, s katerimi se bodo soočali ljudje ob oživljanju gospodarske dejavnosti, če bodo vrtci in šole še naprej zaprti, ministrica pravi, da je njena prva skrb zdravje in življenje posameznika ter da je raje bolj zadržana pri oceni, kdaj bi šli otroci nazaj v šole. Poudarja tudi, da z vidika zagotavljanja enakih možnosti ne razmišlja o odpiranju šol le v nekaterih regijah.

O možnosti odprtja šol ob uvedbi določenih ukrepov, na primer manjših razredov in nošnje mask, pa ministrica pravi, da bi v tem primeru potrebovali pomoč države in da bi to potegnilo za seboj veliko dodatnih ukrepov. “V šole in vrtce se ne bomo vračali samo na podlagi odločitve resornega ministrstva, ampak ene celovite ocene na ravni države, ki bo medresorska,” je izpostavila.

Večina članic unije je aktivirala izobraževanje na daljavo, so pa pristopi zelo različni. Sicer pa se ministri strinjajo, da je potrebna velika prožnost v odnosu do učiteljev in učencev ter da izobraževanje mora biti prioriteta. Tudi za program Erasmus se bodo poiskale življenjske odločitve, je še povzela Kustečeva.