V Studenicah si prizadevajo za obnovo cerkve Sv. treh kraljev. Samostanska cerkev je omenjena že v 13. stoletju, ko je tam Sofija Rogaška ustanovila samostan z župniško cerkvijo. Sprva Marijina cerkev je svojo današnjo, baročno podobo dobila v 18. stoletju. Prvotna cerkvica je bila manjša, a dobro vidna in trdna. Lani je cerkev v Studenicah praznovala 800 let. Ob jubileju, s katerim zaznamujejo začetek njene gradnje, so v cerkvi opravili številna dela, med drugim so za javnost odprli tudi baročni nunski kor. Takrat so pri župniji Studenice sklenili, da bodo skušali obnoviti tudi fasado na cerkvi. Prijavili so se na razpis ministrstva za kulturo, vendar je bila njihova vloga zavrnjena. Zato so minulo nedeljo ob dnevu župnije Studenice pripravili dobrodelno prireditev, s katero želijo premakniti z mrtve točke prizadevanja za obnovo kulturne dediščine. "Sprva je bila obnova cerkve načrtovana v okviru celotnega samostanskega kompleksa, a zaradi znanih zapletov izvedbe ni bilo. Gre za velik zalogaj, saj je naložba vredna približno 166 tisoč evrov. Podprli so nas krajani, tudi občina Poljčane nam je pomagala. Upali smo, da bomo uspešni na razpisu ministrstva, vendar žal nismo zbrali dovolj točk," je na tiskovni konferenci pred dobrodelno prireditvijo pojasnil Jože Marzidovšek, predsednik organizacijskega odbora. Tamkajšnji župnik Toni Kmet poudarja, da so takšni kulturni spomeniki, kot je studeniški, ne samo lokalna dediščina, ampak dediščina celotnega naroda: "S strokovnjaki, predstavniki zavodov za varstvo kulturne dediščine in varstva narave, zelo dobro sodelujemo. Vendar posamezniki ne morejo narediti veliko. Menim, da bi država za obnovo gradov, cerkva in preostale dediščine lahko namenila več denarja, vsaj do deset milijonov letno." Samostan med spomenike?V Studenicah razmišljajo, da bi samostanski kompleks uvrstili med kulturne spomenike državnega pomena. Takšnih objektov, ki bi si takšen status zaslužili, je v Sloveniji okoli 820, med njimi tudi studeniški komplek