Po spletu pa tudi v javnosti so se namreč razširile govorice, po katerih naj bi svojcem umrlih starostnikov predlagali, naj podpišejo, da je razlog smrti covid-19, v tem primeru pa naj bi jim država plačala pogreb.

Informacije se širijo tudi v domovih za starejše

Nepreverjene informacije, za katere ni dokazov, se širijo tudi v domovih za starejše. Direktorica Doma upokojencev Idrija Urška Močnik pa je za STA lahko zatrdila le, da v nobenem dokumentu ministrstev, s katerimi imajo stike, ni zasledila omenjanja državnega financiranja pogrebov.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so govorice o državnem financiranju omenjenih pogrebov za STA jasno zanikali. So pa hkrati spomnili, da v Sloveniji obstajata dve obliki denarne pomoči socialno šibkejšim ob smrti družinskega člana – pogrebnina in posmrtnina, ki sodita pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Obe pravici sta vezani na dohodkovni oz. premoženjski cenzus in sta namenjeni socialno ogroženim ne glede na vzrok smrti. Tako kot vse ostale pravice iz javnih sredstev se tudi ti uveljavljata na centrih za socialno delo, in sicer v roku enega leta po smrti svojca.

STA je o govoricah preverjala tudi v nevladni Hiši Ljubhospica, ki se ukvarja s paliativno oskrbo. Z njimi niso seznanjeni, pa tudi sicer med njihovimi stanovalci doslej ni bilo nobenega okuženega z novim koronavirusom. Kljub temu so sprejeli številne ukrepe za čim manjše možnosti za vnos virusa. V tem občutljivem času so zaradi številnih klicev in prošenj za pomoč uvedli tudi 24-urno telefonsko svetovanje in podporo svojcem, ki bolnika v sklepni fazi življenja oskrbujejo doma. Na voljo so na telefonski številki 051 322 979.

Da so svojci tisti, ki plačujejo za pogreb, so potrdili tudi v ljubljanskem javnem podjetju Žale. Ob tem so za STA dodali, da protokol pokopa ostaja enak za vse, ne glede na vzrok smrti.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je sicer izdal priporočila za postopanje z umrlim s covidom-19 ali s sumom, da je imel to bolezen. Obstaja namreč relativno tveganje za prenos okužbe in je zato pri ravnanju s truplom osebe, ki je umrla v obdobju kužnosti, potrebna posebna skrb. Po navedbah inštituta je ob premeščanju umrlega možen iztis majhne količine zraka iz pljuč, edemske tekočine ter vsebine v ustih ali nosnicah, kar lahko predstavlja tveganje za prenos okužbe.

V priporočilih za ravnanje z umrlim s to boleznijo ali s sumom nanjo v pogrebnem zavodu je dodatno odpiranje sanitarnih vreč z umrlim pred pokopom ali upepelitvijo odsvetovano. Pri pripravi umrlega na pogreb v krsti ali na upepelitev pa je treba imeti osebno varovalno opremo, navajajo na inštitutu.