Trend stopnje tveganja revščine se letos prvič po koncu krize obrača v pozitivno smer, v smer zniževanja, so ob mednarodnem dnevu boja proti revščini zapisali na spletnih straneh ministrstva za delo. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Stopnja tveganja revščine je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2015 znašala 14,3 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v tem obdobju znižala za 1,2 odstotne točke. Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je bil lani za 492 evrov višji kot leta 2014, so zapisali na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je 19. septembra v javno razpravo posredovalo predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči. Novela ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. S predlaganimi spremembami želi ministrstvo razširiti krog upravičencev do varstvenega dodatka. Poleg pozitivnih ekonomskih in gospodarskih gibanj, ki so pripomogli k dvigu razpoložljivega dohodka ter tudi k znižanju stopnje brezposelnosti s povečanim odlivom v zaposlitev, so k pozitivnemu trendu znižanja stopnje revščine po oceni ministrstva zagotovo pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje, s katerimi so se dvignili socialni prejemki najbolj ogroženih skupin prebivalstva. S 1. januarjem so namreč odpravili varčevalne ukrepe pri denarnih socialnih pomočeh in pri varstvenih dodatkih. Zvišali so se otroški dodatki, več je državnih štipendij in subvencioniranih kosil, so navedli na ministrstvu. K reševanju stisk veliko pripomorejo tudi humanitarne organizacije, ki dopolnjujejo javno s