Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek po virtualnem vrhu EU napovedala, da bodo namenili 220 milijonov evrov pomoči za čezmejno premeščanje bolnikov s covidom-19, da bi preprečili zlom zdravstvenih sistemov v nekaterih članicah unije.
V komisiji so nato danes pojasnili, da naj bi z omenjenimi 220 milijoni poskušali uresničiti tri cilje – poleg premeščanja bolnikov med članicami še financiranje stroškov uvoza medicinske opreme iz tretjih držav v EU in za transport zdravstvenih ekip. Povedali so tudi, da nekaj prošenj za premeščanje bolnikov že imajo.
Na vprašanje, ali bo za pomoč s premeščanjem bolnikov zaprosila tudi Slovenija, je Bregantova danes odgovorila, da v tem hipu potrebe po tem ni. Meni, da bo slovensko zdravstvo zmoglo z lastnimi močmi, čeprav so bili ves čas na meji izčrpanosti in čeprav se več let ni vlagalo v zdravstvo. “Delamo vse, da bo vsak bolnik dobil oskrbo, ki jo potrebuje, pri nas in z našimi ljudmi,” je zatrdila.
“Kader je problem, a to ne pomeni, da ne bomo zmogli. Mislim, da bomo zmogli. Za zdaj tudi številke kažejo, da se bo dalo obvladovati, če ne bo dodatnega večjega zbolevanja zdravstvenega kadra,” je še povedala Bregantova na virtualni novinarski konferenci s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Za razliko s položajem v prvem valu sicer po besedah državne sekretarke zdaj imajo dovolj zaščitne opreme, tako da je ob pravilnem načinu uporabe možnost prenosa okužbe nižja. Poudarila je še, da povečujejo zmogljivosti, dokler gre, vsak dan sproti, da pa tako ne bo šlo v nedogled.
Bregantova je sicer povedala, da so današnje zasedanje začeli s kratkim poročilom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki kaže strm porast okužb v vseh državah v Evropi, pri čemer pa se vseeno v nekaterih, podobno kot v Sloveniji, nakazuje možnost, da so poostreni ukrepi začeli delovati.
To se po besedah državne sekretarke vidi iz števila okuženih, ki je še vedno izjemno visoko, a ne raste več, kot je raslo. Za zdaj je prezgodaj reči, da ukrepi delujejo, se pa nakazuje trend, da nefarmakološki ukrepi, kot so higienski ukrepi, nošenje maske in omejevanje gibanja, delujejo, je pojasnila.
EU vse več poudarka namenja testiranju s hitrimi antigenskimi testi kot dopolnilu standardnim testom PCR. V odgovoru na vprašanje, kakšno je stanje glede teh testov v Sloveniji, je Bregantova najprej izpostavila, da so zlati standard še vedno testi PCR, ki pa jih je treba ob tako visokih številkah ohraniti za najbolj ranljive in tiste, ki testiranje najbolj potrebujejo.
Antigenski testi, ki delujejo podobno kot testi nosečnosti, niso enako zanesljivi, je pojasnila. Dolgoročno se zna zgoditi, da bodo ti testi povsem skomercializirani, a v tem hipu jih bomo uporabljali kot presejalno orodje, je še povedala Bregantova, ki sicer enoten pristop Evropske komisije ocenjuje kot zelo dober.
Na vprašanje, ali so ti hitri testi v Sloveniji na voljo, Bregantova odgovarja, da jih imajo, a da se med seboj izjemno razlikujejo, tudi po zanesljivosti. Ob tem pravi, da imajo glede tega še veliko dela in da se dogovarjajo tudi na strokovni skupini o tem, katere teste uporabljati za celotno državo.
