O dogajanju v državi je med drugim najprej poročala vladajoča stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD), nato pa je prevzem oblasti preko svoje televizije potrdila tudi vojska. Kot je sporočila, voditelj države začasno postaja nekdanji general Myint Swe. Dejanska oblast je sicer rokah vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojska je poleg Aung San Suu Kyi in predsednika Wina Myinta aretirala tudi druge politične voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovi seji sestati nov državni parlament. Za zdaj še ni jasno, kakšna usoda čaka novoizvoljene poslance.
Aung San Suu Kyi je še pred prijetjem glede na izjave svoje stranke ljudi pozvala, naj zavrnejo udar. “Pozivam ljudi, naj ne sprejmejo tega, naj se odzovejo in protestirajo proti temu udaru vojske,” je sporočila glede na izjavo, ki jo je na uradni strani na Facebooku objavila NLD.
Po aretacijah je mjanmarska vojska prevzela nadzor nad komunikacijami v državi, ki so zelo omejene, zaprtih je več omrežij mobilne telefonije, poročajo pa tudi o motnjah na internetu. Na ulicah prestolnice Naypyitaw in največjega mesta Yangon patruljira vojska.
Napetosti med vojsko, ki je državo vodila skoraj pol stoletja, in civilno vlado so se v zadnjem času razplamtele zaradi domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Volitve je zlahka dobila NLD, česar vojska ne priznava. Vojaški vrh je že prejšnji teden zagrozil s prevzemom oblasti, dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.
Novembrske volitve so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature. Vojska je nemudoma po volitvah začela govoriti o prevarah in približno desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname.
Volilna komisija je to zavrnila in vojaški poveljnik Mjanmara, general Min Aung Hlaing je prejšnji teden napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.
Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Suu Kyi je bila po drugem vojaškem udaru 20 let zaprta in si je v svetu pridobila status demokratične ikone.
V zadnjih letih je njeno vodenje zaznamovalo ravnanje s pripadniki muslimanske manjšine Rohingya, ki so se leta 2017 zaradi vojaškega posredovanja v velikem številu zatekli v Bangladeš. Suu Kyijeva je bila tarča mednarodnih kritik, da ni storila ničesar, da bi ustavila nasilna dejanja vojske, ki so sledila napadom na policijske postaje v zvezni državi Rakhine.
