Kategorija: Kolumne Mon, 05 Feb 2018 12:00:00 +0100 Gospodična, ki že skoraj dvajset let na plečih prenaša življenje z neozdravljivo sitnim partnerjem, s sila redkimi prebliski dobre volje oziroma relativno sprejemljivega obnašanja, krajše, z menoj, je bila nekoč – ne drznem si zapisati, tega je davno, davno – deklič. Ki je natanko vedel, kaj so dojenčki, kaj vrstniki, kaj starejši brat, sestra, kaj starejši ljudje, kamor so sodili starši, kaj ne bi stari starši. In jasen je bil tudi pojmovnik, ki je opredeljeval, kdo bolj ali manj poznanih sodi med, tedaj potihoma rečeno, stare dedce. Nekoliko so se ji starostno hierarhični aksiomi zamajali, ko je prvič prebrala podatke z mojega osebnega dokumenta. Upanje, da so cifre napačne, je žalibog kmalu ugasnilo. In je držalo in ostalo, da sem na svet prišel robantit desetletje pred njo. Verjetno me je, ...