Vlaganja v čisto energijo v državah, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so lani upadle za 40 milijard dolarjev na dobrih 111 milijard dolarjev. Za tri četrtine padca je sicer odgovorna Kitajska, a tudi v preostalih nečlanicah OECD so investicije v čisto energijo upadle za 25 odstotkov, navaja poročilo v okviru projekta Climatescope, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Poročilo opozarja, da ne gre le za enkratni padec, pač pa so zaskrbljujoči tudi dolgoročnejši trendi. Tako število nečlanic OECD, ki so v čisto energijo letno vložile vsaj 100 milijonov dolarjev, že od leta 2010 stagnira okoli 27. To je znesek, za katerega lahko države postavijo eno veliko vetrno elektrarno na morju, ponazarjajo strokovnjaki.

Sredstva, ki so jih članice OECD za podporo projektom čiste energije namenile nečlanicam, je lani upadlo na 10 milijard dolarjev, potem ko je bilo leto prej pri 13,5 milijarde dolarjev. V ta znesek so vključena tako javna kot zasebna sredstva.

Bogate države so revnejšim 100 milijard dolarjev letno prvič obljubile leta 2009 na podnebni konferenci v Koebenhavnu, zavezo so potrdile leta 2015 v Parizu ob podpisu pariškega sporazuma. 100 milijard naj bi prišlo tako iz zasebnega kot javnega sektorja, ob tem pa naj bi to veljalo za minimalni znesek, ki naj bi ga države sčasoma še povečale.

Poročilo prihaja v času, ko se svetovni podnebni pogajalci sestajajo v nemškem Bonnu. Cilj letošnje podnebne konference je napraviti nove korake v smeri priprave pravil za poročanje o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v okviru pariškega sporazuma.

Tudi bonitetna hiša Standard & Poor’s je objavila svoje poročilo, v katerem prav tako dvomi o izpolnitvi obljube o 100 milijardah dolarjev. Države bi namreč ta denar lahko našle le z zadolževanjem, je opozorila hiša.

“Po našem mnenju je zelo malo verjetno, da bodo vlade pripravljene ali sposobne tvegati poslabšanje kreditne ocene s povečevanjem proračunov in dolžniških bremen za financiranje stroškov implementacije,” so zapisali.

Pri Bloomberg New Energy Finance pa so bili kritični tudi do držav v razvoju. Te morajo namreč izboljšati svoje zakonodajne okvire, da bodo vlaganja v projekte čiste energije napravila privlačnejša za investitorje.