Poročilo, ki so ga pri Bankwatch naslovili Uničene reke (Broken rivers), se nanaša na osem hidroenergetskih projektov v Albaniji, Makedoniji in na Hrvaškem. Pretežni del finančnih sredstev zanje prihaja od Evropske banke za obnovo in razvoj ter Evropske investicijske banke.

Vpliv lobistov in vprašljive okoljevarstvene študije

Vse elektrarne, zgrajene med letoma 2013 in 2016, so na okoljsko občutljivem območju. Nekatere imajo po ugotovitvah organizacije nesporno dokazan negativen vpliv na razširjene in ogrožene živalske vrste, kot je potočni rak. Objekti ponekod v Albaniji ovirajo tudi oskrbo lokalnega prebivalstva z vodo.

Kot so poudarili v organizaciji, je na prvi pogled težko verjeti, da so omenjene elektrarne tako problematične, saj gre za manjše objekte, od katerih le eden presega moč petih megavatov. Opozorili so, da na Zahodnem Balkanu obratuje 387 manjših hidroelektrarn, ki ob relativno skromni proizvodnji električne energije – proizvedejo skupno tri odstotke elektrike v regiji – okolju marsikje povzročajo nepopravljivo škodo.

“Evropske javne banke so se za podporo projektom odločile na podlagi študij o vplivu na okolje, ki so sumljive kakovosti in zmanjšujejo pomen potencialnih negativnih učinkov,” so v organizaciji zapisali na svojih spletnih straneh. Menijo, da bi pomemben korak na bolje storili že z večjo angažiranostjo vlad, ki jim učinkovit nadzor trenutno ni v interesu.

Opozarjajo tudi na močan vpliv lobistov, saj so pri vseh energetskih projektih, še posebej gradbenih, v igri nezanemarljive vsote denarja.

Študija je del kampanje Rešimo modro srce Evrope, v sklopu katere je tudi nekdanji slovenski olimpijski veslač Rok Rozman izvedel več okoljevarstvenih akcij. Ena bolj odmevnih je bila 33-dnevna misija Balkan Rivers Tour, s katero so opozarjali na zaščito naravnih rek.

Pot so so začeli na Soči, kajakaši pa so obšli sedem jezov, da so priveslali do morja, kjer so zaključili z veslanjem od izvira ter po toku Morače do Skadarskega jezera in ustja reke Bojane v Jadransko morje v Črni gori.