Sodišče je odločalo na podlagi tožb treh evropskih poslancev iz vrst Zelenih ter neodvisnega raziskovalca na področju toksikologije, katerim je Efsa zavrnila dostop do celotnih študij o toksičnosti in rakotvornosti glifosata, ki je eden najbolj razširjenih herbicidov v EU.
Resnica o strupu bi škodila kapitalu
Efsa je dostop zavrnila z argumenti, da bi razkritje informacij lahko škodilo komercialnim in finančnim interesom podjetij, ki so posredovale študije, da razkritje ni v javnem interesu, ker da se informacije ne nanašajo na izpuste v okolje, in da dostop do informacij iz študij ni nujno potreben za preverjanje znanstvenih ocen tveganja.
Sodišče je odločitev Efse označilo za nično. Med drugim je ugotovilo, da Efsa poslovnih interesov družb, ki so vložile vlogo za podaljšanje dovoljenja za uporabo tega herbicida, ne more postavljati pred interes javnosti, da izve učinke njegove uporabe za okolje.
Ni se strinjala niti z oceno Efse, da gre pri emisijah v okolje ob uporabi glifosata le za hipotetične emisije, saj glifosat vse od 1. januarja 2002 velja za aktivno snov. To pomeni, da so omenjene emisije kot ostanki v rastlinah, vodi in hrani, realnost.
Prikrivanje škodljivih učinkov glifosata
V javnem interesu ni le dostop do informacij o tem, kaj je oz. bo spuščeno v okolje, ampak tudi razumevanje, kako bodo ti izpusti vplivali na okolje, torej tudi na ostale organizme, je v sodbi med drugim še zapisalo sodišče in s tem tolmačilo uredbo EU o Aarhuški konvenciji, katere namen je zagotoviti dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju ter dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Študije o rakotvornosti oz. toksičnosti glifosata po oceni Splošnega sodišča EU, torej prvostopenjskega organa Sodišča EU, sestavljajo celoto teh informacij o njegovih učinkih na okolje, zato Efsa ne bi smela zavrniti javnega dostopa do celotnih študij, na podlagi katerih je odobrila njegovo uporabo.
Evropska komisija je sicer kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 na podlagi razpoložljivih podatkov, ocene Efse ter izida glasovanja članic unije sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid, lani poleti pa je kljub odločitvi sodišča v San Franciscu, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki naj bi zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati visoko odškodnino, sporočila, da ne bo uvedla novih postopkov v zvezi z glifosatom.
Slovenija se noče odpovedati glifosatu
Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.
Proizvajalca glifosata imamo tudi v Sloveniji. Tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus), ki je zdaj v ameriški lasti, želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov ter za ta namen pridobiva tudi okoljevarstveno soglasje.
