Kot je sporočila Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO), je bil manever utirjanja v Lunino orbito precej zahteven. Začeli so ga izvajati ob 9.02 po lokalnem času (ob 6.32 po srednjeevropskem), vse skupaj pa je trajalo 29 minut.

Kompleksna misija

Strokovnjaki ISRO so pojasnili, da je bil to najzahtevnejši del celotne misije, saj je bilo treba zelo natančno odmeriti hitrost in višino sonde. Že najmanjša napaka bi lahko pomenila njeno strmoglavljenje in konec.

Sonda Chandrayaan-2, težka 3,8 tone, je sicer sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Pristajalni modul in rover naj bi na površju Lune pristala 7. septembra, so še napovedali v ISRO v Bangaloreju.

Chandrayaan-2, kar v sanskrtu pomeni lunarno vozilo, je na 384.000 kilometrov dolgo popotovanje proti Luni poletelo 22. julija. Sondo so izstrelili z nosilno raketo domače proizvodnje. Če bodo Indijci izvedli tudi pristanek na Luni, bodo s tem Indijo zapisali v zgodovino kot četrto vesoljsko silo, ki ji je to uspelo – po ZDA, Sovjetski zvezi in Kitajski.

Chandrayaan-2 je sicer druga indijska lunarna misija. Prva, Chandrayaan-1 je leta 2008 dosegla Luno, jo obkrožila, ni pa pristala na površju tega Zemljinega naravnega satelita.