Gospodinjstva se namreč lahko pred nezaželeno oglasno pošto zavarujejo z nalepko za prepoved dostavljanja nenaslovljenih oglasnih pošiljk, ki je za 42 centov na voljo na vsaki pošti. Nalepko uporablja približno četrtina oz. 206.155 gospodinjstev, so sporočili Ekologi brez meja.
Ta nevladna organizacija je maja in junija v treh gospodinjstvih v Ivančni Gorici, Laškem in Mengšu dnevno spremljala količine, pogostost in “pošiljatelje” oglasnih letakov, ki jih gospodinjstva prejemajo v poštne nabiralnike. Takih oglasnih letakov se na leto nabere za približno 20.000 ton, kar predstavlja skoraj polovico vseh nastalih kosovnih odpadkov v državi v letu 2017.
Raziskava je pokazala, da je med oglaševalci najbolj priljubljen dan za pošiljanje tovrstne pošte ponedeljek, ko so gospodinjstva povprečno prejela sedem kosov reklam oz. 239 gramov nenaslovljene oglasne pošte. Najmanj tovrstne pošte so prejela ob petkih, povprečno 1,5 kosa ali 83 gramov.
Največ oglasnih sporočil gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnevom v mesecu, povprečno pet kosov oz. 184 gramov na dan. Najmanj take pošte pride v nabiralnik med 26. in 31. dnevom v mesecu, in sicer povprečno 2,9 kosa oz. 113 gramov dnevno.
Povprečno gospodinjstvo v enem mesecu prejme nenaslovljeno oglasno pošto 31 različnih oglaševalcev, skupno pa so v dveh mesecih v vseh treh krajih zabeležili 86 različnih oglaševalcev, od katerih jih je pet poseglo po recikliranem papirju oz. papirju iz odgovornih virov.
Dve tretjini oz. 65 odstotkov vseh oglasnih letakov prihaja od trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil, sledijo prodajalci pohištvenih izdelkov s 24-odstotnim deležem. Med bolj zastopanimi oglaševalci po pošti so še prodajalci električne in elektronske opreme, drogerije in prodajalci tekstila.
Od zaznanih 86 oglaševalcev jih le pet uporablja recikliran papir ali papir iz odgovornih virov.
Pri proizvodnji papirja se po pojasnilih Ekologov brez meja uporabljajo številne nevarne kemikalije, ki vplivajo na zdravje ljudi in okolice. V nekaterih državah se za izdelavo papirja porabi več kot 10 odstotkov vse porabljene pitne vode, od leta 2003 do 2013 so se nedotaknjene gozdne površine zmanjšale za 7,2 odstotka, deloma tudi zaradi sečnje za izdelavo papirja.
Oglasni papir, ki ga uporablja večina oglaševalcev, za recikliranje ni najboljši, saj vsebuje premalo kakovostnih celuloznih vlaken, zato ga morajo pri recikliranju mešati z drugim papirjem.
Ekologi brez meja tako pozivajo gospodinjstva, naj se odpovedo prejemanju oglasnih letakov, storijo nekaj dobrega za okolje in se posledično osvobodijo odvisnosti od marketinških sporočil.
Prejemanju oglasnih sporočil se odpovedo z nalepko Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), ki so jo dostavljalci pošte dolžni upoštevati. Akosova nalepka je na voljo od leta 2003, od takrat se jih na leto proda približno 35.000. Njena uporaba je v zadnjih letih konstantna, opaža pa se povečana uporaba v času poletnih dopustov – takrat jo prilepi mnogo uporabnikov, ki jo nato ob povratku z dopusta odstranijo, so še navedli Ekologi brez meja.
