Poveljnik ljubljanske gasilske brigade Tomaž Kučič je v intervjuju za TaTrenutek komentiral veliki požar v Kemisu in deregulaciji: »Predvsem pri javnih razpisih je zelo opazno izbiranje tistih ponudnikov, ki ponujajo cenejšo izvedbo, ki pa ni vedno res ‘cenejša’. Najbolj vpijoč primer je energetska sanacija objektov, kjer se po pravilu v fasade vgrajuje ekspandirani poliester (ESP), ki je gorljiv material. Res pa je, da je cenejši od ostale izbire izolacijskih materialov.«
Preberite zanimiv intervju, v katerem poveljnik gasilcev pojasni, kako bi katastrofo v Kemisu lahko preprečili.
- Pri nas smo imeli v zadnjem času več nevarnih požarov, najbolj pa je zagotovo odmeval Kemis. Je takšne požare sploh možno preprečiti?
Tudi požare kot je bil v podjetju Kemis je mogoče preprečiti z ustreznimi organizacijskimi in gradbenimi ukrepi. Med organizacijske sodijo predvsem urejen sistem varstva pred požarom (usposobljenost zaposlenih za gašenje začetnih požarov, prenos signala požara na 24 urno delovno mesto…). Med gradbene pa sodijo: ločitev objekta v manjše požarne sektorje, izvedba gradbenih elementov s požarno odpornostjo, ustrezno javljanje požara, aktivna požarna zaščita…). - Mnogi so opozarjali na spremembe na področju požarne varnosti iz leta 2013, proti katerim sta nastopila gasilska zveza in Slovensko združenje za požarno varstvo. Kaj se je takrat spremenilo in zakaj je prišlo do teh sprememb?
Leta 2013 se je v enem delu zakonodaje spremenil – zmanjšal se je nadzor nad projektno dokumentacijo. Po novem Pravilniku o zasnovi in študiji požarne varnosti ni več potrebna presoja (pregled) projektne dokumentacije, ki je urejala požarno varnost. Velja načelo, da mora vsak projektant požarne varnosti odgovarjati za svoj projektantski izdelek. >Preberite preostanek intervjuja…
Katastrofa Kemis – kaj se je zgodilo?
V vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov je zagorelo 15. maja, gasilci pa so potrebovali precej časa, da so ga ukrotili in povsem pogasili. Dim, ki je zajel okolico, je povzročil veliko strahu med ljudmi, ki so zahtevali analize zemlje, vode in zraka.
V potoku Tojnica so bile dan po požaru presežene največje dovoljene koncentracije niklja, kobalta, nekaterih spojin trimetilbenzena, policikličnih aromatskih ogljikovodikov ter brezbarvnega strupenega plina – formaldehida, presežene so bile tudi vrednosti atrazina in nonil-fenola.
Po tistem, ko so v Kemisu končali s čiščenjem pogorišča, so prišli do podatkov, kateri in koliko je bilo odpadkov, ki so v požaru dejansko zgoreli, so zapisali v sporočilu za javnost. Na dan požara je bilo v Kemisu skladiščenih dobrih 1402 ton odpadkov, od tega je ogenj zajel dobrih 871 ton odpadkov.
Od 201.698 kilogramov odpadkov, ki so zgoreli, jih je bilo 72.098 kilogramov oz. 36 odstotkov nevarnih in 129.600 kilogramov oz. 64 odstotkov nenevarnih. V požaru se je razlilo 68.740 kilogramov odpadkov, od tega 36.720 kilogramov oz. 53 odstotkov nevarnih in 32.020 kilogramov oz. 47 odstotkov nenevarnih. Ti odpadki so se razlili po površini Kemisa oziroma v lovilne posode, navajajo v Kemisu.
Skupaj to pomeni, da je v požaru zgorelo ali se razlilo 270.438 kilogramov odpadkov, od tega 108.818 kilogramov oziroma 40 odstotkov nevarnih odpadkov in 161.620 kilogramov oz. 60 odstotkov nenevarnih odpadkov. Več kot 600 ton odpadkov, ki jih požar ni zajel, pa so ustrezno pripravili s postopkom zgoščevanja z nenevarnimi odpadki in drobljenjem in so jih poslali na končno odstranitev.
