Novinar Ervin Hladnik Milharčič je prepričan, da lažne novice niso nič novega, so samo druga beseda za propagando, ki je postala priljubljena zaradi vpliva ameriške popkulture. “Propaganda pa zahteva najvišjo stopnjo skepticizma do vsega, kar dobimo v roke, razen do tega, čemur smo bili sami priča,” je opozoril novinar Dnevnika.
Da lažne novice niso zgolj propaganda, pa meni predstojnik oddelka za komunikologijo na fakulteti za družbene vede Dejan Verčič. Termin se je prvič pojavil pred 25 leti v ameriški literaturi, in je označeval prikrito oglaševanje. Danes pa se je zgodil pomenski premik in lažne novice nastopajo v kontekstu postresnice, kjer dejstva ne odločajo več o tem, kaj je “res”.
“Če ljudje verjamejo, da cepljenje povzroča avtizem, potem zanje ne obstaja nobena razlaga, ki bi jih prepričala o nasprotnem,” je pojasnil. Lažne novice nastopajo kot strateško sredstvo za sledenje določenim interesom, pri čemer gre za namerno in zavestno dejavnost, ne zgolj za novinarsko napako. Po mnenju Verčiča obstaja nevarnost, da bi lahko tudi komuniciranje npr. politikov na Twitterju povzročilo konflikte.
S tem pa se ni mogel strinjati član upravnega odbora Društva Slovenija Rusija Anton Bebler. Tudi za vrednote, za katere mnogi ocenjujejo, da so se z vzponom svetovnega spleta in družbenih medijev izgubile, je prepričan, da ostajajo. Spreminja pa se tehnologija in z njo bliskovito tudi način dojemanja sveta in informacij.
V hitrem dnevnem novinarskem tempu in poplavi informacij se dogajajo nenamerne napake novinarjev, priznava urednik Prvega programa Radia Slovenija Andrej Stopar. A je Radio Slovenija po njegovih besedah eden redkih medijev, ki v slovenskem medijskem prostoru še goji specializirano novinarstvo. Dobro izobraženi novinarji z znanjem čim več jezikov za preverjanje različnih virov, ki obvladujejo svoje področje, so tako ključni za kakovostno ustvarjanje novinarskih vsebin.
Stopar je opozoril, da moramo že sedaj razmišljati, kako bodo novinarske redakcije videti čez pet let. Kako zadržati poslušalce, kako oblikovati informacijo, kako relevantne podatke predstaviti čim bolj dostopno – vse to so vprašanja, ki novinarjem in urednikom predstavljajo izziv. Predvsem pa je po njegovem mnenju ključno, da novinarji svoje delo opravljajo na terenu.
Ob tem je Hladnik Milharčič izpostavil, da je eden večjih problemov sodobnega novinarstva tudi siromašenje redakcij, predvsem na račun dopisnikov v mednarodnih mrežah in lokalnih dopisnikov, ki najbolje poznajo in razumejo okolje, v katerem delujejo.
