Skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom sta v Ljubljani za objekt za termično obdelavo odpadkov mogoči dve lokaciji, in sicer ob Zaloški ali ob Letališki cesti, so za STA pojasnili v Energetiki Ljubljana in podjetju Voka Snaga.
Najprimernejša lokacija je ob toplarni
“Ti dve lokaciji sta navedeni v našem izkazu interesa za postavitev objekta za energetsko izrabo gorljivih frakcij iz predelave odpadkov, ki smo ga poslali na ministrstvo za okolje in prostor,” so navedli.
Za postavitev takega objekta sta sicer pomembna obstoj in dostop do ustrezne energetske infrastrukture za odjem tako pridobljene energije, torej do sistema daljinskega ogrevanja za odjem toplote in elektroenergetskega sistema za odjem elektrike. Zato je s tega vidika primernejša lokacija na Zaloški cesti, so dodali. Nameravajo pa na Molu za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta narediti analizo variant.
Do gradnje je še dolga pot
Ljubljanska občina sicer predvideva novogradnjo z najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo in najsodobnejšimi čistilnimi napravami, ki so na voljo na tržišču. Vsa dovoljenja in soglasja bi morali šele pridobiti. “Postavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov oziroma celoten projektni proces po izkušnjah iz EU traja v povprečju od šest do osem let, pod pogojem, da projekt podpirajo vsi deležniki,” so pojasnili.
Količina odpadkov, ki bi jih lahko obdelala prestolnica, bo odvisna od več dejavnikov, med njimi je tudi zakonodajni okvir, ki ga pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor. Okvirna količina bi predvidoma znašala od 70.000 do 100.000 ton letno.
Odpadki kot energetski vir
Uporabili bi gorljive frakcije odpadkov, nastale pri predelavi mešanih komunalnih odpadkov v ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki. V tem centru predelujejo mešane komunalne odpadke iz Mola in še 56 slovenskih občin. Danes gre večina omenjenih odpadkov na energetsko izrabo v tujino, pri čemer so cene prevzema visoke in iz leta v leto izrazito naraščajo.
Gorljive frakcije iz odpadkov bi v postopku energetske izrabe pretvorili v toplotno in električno energijo. Gre za proces soproizvodnje; toploto bi uporabili za ogrevanje mesta, elektriko pa distribuirali v elektroenergetsko omrežje. Tako bi med drugim s temi gorljivimi frakcijami tudi nadomestili premog, ki ga sedaj uvažajo iz tujine.
Okoljevarstveniki nasprotujejo
O vrednosti projekta na Molu še ne želijo špekulirati, med finančnimi viri pa ob lastnih virih vidijo še možnost sredstev EU skladov in bančnih posojil.
Na Molu zagotavljajo, da bi z uporabo najsodobnejših in najbolj trajnostnih tehnologij čistilnih naprav, ki so na voljo, s preglednim poslovanjem, brez zahtev po ustvarjanju dobičkov, in monitoringom, pri katerem bi lahko javnost ves čas spremljala delovanje naprave ter vpliv na okolje, Ljubljančanom tudi v primeru postavitve objekta za termično obdelavo odpadkov zagotovili zdravo in čisto življenjsko okolje.
S tem pa se ne strinjajo Ekologi brez meja. “Dokler se ne začnemo resno ukvarjati s preprečevanjem nastajanja odpadkov, ne moremo niti dobro vedeti, kakšne so realne potrebe in obstaja nevarnost zavirajočega predimenzioniranja. Za razliko od dolgotrajne gradnje infrastrukture, se to lahko začne takoj,” so poudarili za STA.
Opozorili so na sistemske probleme z učinkovitostjo in necelovitostjo monitoringa, ki ga zahteva zakonodaja, saj so zadovoljive meritve kot nadstandard prepuščene upravljavcu naprave. “Ta pa ima nasproten interes, tako da do nadgradnje praktično nikoli ne pride. Zahteve glede transparentnega monitoringa so že dolgo znane, sprememb pa ni,” so opozorili.
Postavitev sežigalnice bi po navedbah nevladne organizacije pomenila slabšo kakovost zraka in potencialne negativne vplive na zdravje okoliških prebivalcev. Ogroženost je višja za tiste z vrtički in živino, saj pri nekaterih strupenih snoveh dokazano prihaja do bioakumulacije.
Alternativo sežigalnicam Ekologi brez meja vidijo zlasti v manj odpadkih – torej da jih manj ustvarimo, da več koristnih izločimo pred uničenjem in da vplivamo na proizvajalce, da proizvajajo bolj trajnostne izdelke.