Struktura meteorita nakazuje na to, da je bil začetni meteoroid zelo velik in heterogen po sestavi, kar pomeni, “da je za raziskovalce še bolj zanimiv ter jih čaka še več dela,” je za STA povedal geolog Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije in Instituta Jožef Stefan.

Drugi kos meteorita Novo mesto je namreč po strukturi povsem drugačen kot prvi kos. Gre za brečo, vrsto kamnine, ki običajno nastane ob podorih ali pa ob trkih meteoroidov oziroma asteroidov v vesolju.

Vsi meteoriti so bili namreč “nekoč del starševskih teles, asteroidov, ki so se občasno z velikimi relativnimi hitrostmi trkali med seboj. Pri tem so nastale poškodbe v kristalih in teksturi meteoritov,” pojasnjuje Ambrožič na svojem blogu.

S to najdbo so tako potrjene domneve, da fragmenti meteorita Novo mesto tvorijo t.i. meteoritsko polje, ki je dolgo približno 30 kilometrov in široko do tri kilometre. Natančne lokacije najdbe drugega meteorita sicer zaradi spoštovanja anonimnosti najditelja ne bodo razkrili.

Prvi kos meteorita je že minuli teden na svojem dvorišču našel Gregor Kos iz vasi Prečna pri Novem mestu. Najdeni kos je bil težak 203 grame, prve analize pa so pokazale, da gre za hondrit, najbolj pogost vrst meteorit, ki pade na Zemljo.

Z iskanjem meteorita bodo nadaljevali že v petek. Po besedah Ambrožiča dvoma, da so na terenu tudi več 10-kilogramski kosi, ni, a jih je zelo malo. Pričakujejo, da bodo našli predvsem veliko število majhnih in le manjše število večjih kosov. “Več podatkov, ko imamo, veliko lažje je. Na začetku sem govoril, da iščemo igle v kopici sena. Sedaj je kopica najdena, iščemo le še igle,” je še povedal Ambrožič.