Onomastika je izjemno zanimiva jezikoslovna veda, ki raziskuje pomene imen. Osebna imena, priimki, vzdevki in hišna imena tako v sodelovanju z etnologijo razkrivajo veliko zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Češki jezikoslovec, matematik in umetnik Jakub Marian je na svoji spretni strani predstavil analizo najpogostejših evropskih priimkov po državah.

Slovenci od nekdaj obsedeni s tujci

Vsi vemo, da je pri nas najpogostejši priimek Novak. Ta beseda naj bi označevala nekoga, ki se je priselil od drugod, torej novi človek na vasi. Tujec, ki zdaj živi pri nas. Dejstvo, da je nekdo k nam prišel od drugod je bilo za naše prednike torej tako pomembno, da so to informacijo vključili v njegovo ime, ki se je nato prenašalo na njegove potomce. Enkrat tujec, večno tujec, bi lahko rekli.

Zanimivo, isti priimek oz. njegove jezikovne različice se pojavlja še v dveh vzhodnoevropskih državah, na Češkem in Poljskem.

Hrvate je najbolj definiralo to, da so Hrvati – od tod priimek Horvat, ki je najpogostejši tudi na Slovaškem. Drugi narodi pa so imeli bolj zanimive prioritete v življenju; francoski najpogostejši priimek Martin tako označuje potomstvo boga Marsa, Nemci in Švicarji so čislali svoje mlinarje (Müller), Angleži kovače (Smith), Finci so bili gluhi, Italijane so navduševali rdeči lasje (Rossi), Rusi pa so bili miroljubni sinovi – Smirnov.