Raziskava nizozemske organizacije je zajela 432 mest v 30 evropskih državah (članice EU, Velika Britanija, Norveška in Švica) s skupno 130 milijoni prebivalcev. Izračunani družbeni stroški za vsa mesta so leta 2018 presegli 166 milijard evrov, so poročilo povzeli v Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.

Onesnaževanje nas drago stane

V absolutnem smislu je London mesto z najvišjimi družbenimi stroški; leta 2018 se je blaginja 8,8 milijona prebivalcev zmanjšala za 11,38 milijarde evrov. Londonu sledita Bukarešta z letno izgubo blaginje v vrednosti 6,35 milijarde evrov in Berlin z izgubo 5,24 milijarde evrov.

Na posameznega prebivalca se je blaginja leta 2018 v povprečnem evropskem mestu zmanjšala za 1250 evrov. Ta vrednost ustreza 3,9 odstotka dohodka, zasluženega v mestih.

Pri tem med posameznimi mesti prihaja do velikih razlik; v Bukarešti skupno zmanjšanje blaginje znaša več kot 3000 evrov na prebivalca letno, v mestu Santa Cruz de Tenerife v Španiji pa manj kot 400 evrov.

V številnih mestih v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem družbeni stroški, povezani z zdravstvenim varstvom, dosegajo od osem do deset odstotkov zaslužka. Večina teh stroškov se nanaša na prezgodnjo umrljivost: v 432 preiskovanih mestih je povprečni delež stroškov zaradi umrljivosti znašal 76,1 odstotka skupnih družbenih stroškov. Po drugi strani pa stroški zaradi obolevnosti znašajo 23,9 odstotka.

V Ljubljani so stroški onesnaženega zraka dosegli 2,2 odstotka ustvarjenega bruto domačega proizvoda, v Mariboru pa 3,4 odstotka. Ljubljana in Maribor sta sicer edini slovenski mesti, vključeni v raziskavo.

Na kakovost zraka sicer, kot so v Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj zapisali v sporočilu za javnost, v veliki meri vplivajo transportne navade ljudi. Te pa so odvisne od prometnih politik, vzpostavljenih na državni in mestni ravni, zato imajo vlade na tem področju pomembno vlogo. Obstaja namreč pozitivna korelacija med deležem lastniških avtomobilov oz. časom vožnje na delo in stopnjo onesnaženja zraka, opozarjajo avtorji študije.

Družbene stroške je treba upoštevati v času odločanja o prometnih politikah, ki vplivajo na mobilnost v mestih, pa tudi med načrtovanjem prehoda z motorjev z notranjim zgorevanjem na alternativne rešitve brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, vključno z e-mobilnostjo. Prometne politike, ki izboljšujejo kakovost zraka, so lahko koristne tudi za javno zdravje, če spodbujajo povečano telesno aktivnost, kot sta hoja ali kolesarjenje.

Raziskovalci opozarjajo tudi, da bi bili stroški, izračunani v raziskavi, verjetno še višji, če bi upoštevali tudi stroške pandemije bolezni covida-19. Komorbidnost (sočasna prisotnost več bolezni) je pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov z boleznijo covid-19, med najpomembnejšimi pa so ravno komorbidnosti, povezane z onesnaženjem zraka, so poudarili. Več raziskav je dokazalo, da slaba kakovost zraka običajno poviša stopnjo umrljivosti obolelih s covidom-19, zato so družbeni stroški zaradi slabe kakovosti zraka verjetno višji od opredeljenih v tej raziskavi.

Prav tako analiza temelji na poročani kakovosti zraka, pri čemer pa je spremljanje te kakovosti marsikje potrebno še izboljšati. Brez dobre mreže merilnih postaj lahko pride do izrazito podcenjenih vrednosti onesnaženja zraka, zato so v raziskavi opredeljeni družbeni stroški verjetno nižji od dejanskih, so še dodali raziskovalci, ki zato priporočajo izboljšanje mreže merilnih postaj.