Nemčija je lani presegla zastavljen cilj na področju zmanjšanja toplogrednih plinov, a ne zaradi spremembe okoljskih politik, pač pa zaradi pandemije covida-19. Glede na raven iz leta 1990 je največje gospodarstvo v območju z evrom lani izpuste toplogrednih plinov zmanjšalo za 42,3 odstotka, kaže raziskava think tanka Agora Energiewende.
Izpusti ogljika bodo na globalni ravni letos v primerjavi z lanskim letom upadli za rekordnih sedem odstotkov, je pokazala redna študija okoljevarstvene organizacije Global Carbon Project. Razlog je pandemija covida-19, ki je ohromila svet in njegove najpomembnejše onesnaževalce, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku bi lahko bila povezana s 15 odstotki smrti zaradi covida-19, so ugotovili avtorji danes objavljene študije o tveganju, ki ga za zdravje predstavljajo izpusti toplogrednih plinov. V Evropi ta delež znaša 19 odstotkov, v Sloveniji 22.
Slovenija je bila pri zmanjševanju nitratov v vodi v letih od 2014 do 2018 delno uspešna, je ugotovilo računsko sodišče. Pri varovanju kakovosti vode se je sicer bolje odrezalo ministrstvo za okolje in prostor, medtem ko ministrstvo za kmetijstvo “ni dovolj podpiralo in spodbujalo večjih sprememb v kmetijskih praksah”, so sporočili s sodišča.
Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na prebivalca, kaže raziskava organizacije CE Delft. Največja družbena škoda je sicer zaradi slabe kakovosti zraka v tem letu v Evropi nastala v Londonu.
Omejitve za zamejitev pandemije covida-19 so prispevale k 8,8-odstotnemu padcu izpustov ogljikovega dioksida v prvi polovica leta, kažejo rezultati študije Inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb iz Potsdama. Emisije so se na letni ravni znižale za 1,6 milijarde ton zaradi zaprtja meja, policijske ure, omejitev gibanja in drugih ukrepov.
Na glavnem črpališču za vodarno Močile, ki na območju Anhovega s pitno vodo oskrbuje več kot 1100 ljudi, zaradi okvare črpalke vodo črpajo pod izpusti tehnološke vode iz tovarne Salonit. Temperatura v vodovodu je višja od priporočene, kar posredno ogroža zdravje ljudi, poleti pa je prišlo še do industrijskega onesnaženja, ki je razgalilo razmere. Poroča Anja Gorenc, STA.
Po Atlantiku plavajo milijoni ton mikroplastike, v novi študiji, objavljeni v strokovni reviji Nature Communications, trdijo strokovnjaki britanskega Nacionalnega centra za oceanografijo (NCO). Z novimi meritvami so ugotovili, da samo v zgornjih 200 metrih oceana plava med 12 in 21 milijoni ton mikroplastike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so se zaradi pandemije novega koronavirusa precej zmanjšali, je pokazala študija mednarodnega konzorcija Global Carbon Project, ki jo objavlja revija Nature Climate Change. Vendar pa bo zmanjšanje po izsledkih študije le kratkotrajno, saj izpusti spet naraščajo.
Koncentracije črnega ogljika iz prometa so se v Ljubljani v drugi polovici marca, po uvedbi ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, zmanjšale, so ugotovili v raziskovalni skupini podjetja Aerosol. Upočasnitev javnega življenja se pozitivno odraža v kakovosti zraka v prestolnici, so poudarili.
Kakovost zraka je v Sloveniji slabša kot marsikje v Evropi, onesnažen zrak pa ostaja eden od najbolj perečih okoljskih problemov države, navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Zrak je z delci posebej onesnažen pozimi, poleti predvsem Primorce ogroža tudi ozon. Meritve delcev izvajajo v glavnem v mestih, podeželje pa ostaja siva lisa.
V Sloveniji imamo odslej na voljo napravo, ki zbira podatke o kakovosti zraka, jih analizira, v primeru prekoračitve mejnih vrednosti pa o tem opozori kar preko družbenih omrežij. Njen avtor pravi, da je primerna predvsem za manjše občine, ki si želijo sistem spremljanja kakovosti zraka, in kraje, kjer meritev ne opravlja že Agencija RS za okolje.
V dneh, ko se onesnaženje zraka nenadno poslabša, se pripeti na stotine več srčnih infarktov, možganskih kapi in akutnih napadov astme, je ugotovila ekipa raziskovalcev s Kraljevega kolidža v Londonu, ki je preučila stanje v devetih britanskih mestih.
Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.
Novi emisijski standardi za osebne avtomobile so dokončno potrjeni. Do leta 2030 se bodo morali izpusti ogljikovega dioksida novih osebnih avtomobilov zmanjšati za 37,5 odstotka v primerjavi z letom 2021. Strožja pravila so danes v Luksemburgu potrdili navzoči na ministrskem srečanju članic EU.
Slovensko podjetje Aerosol je vključeno v projekt za zmanjšanje onesnaženosti zraka v Londonu. Z instrumentom, izdelanim v tem ljubljanskem podjetju, namreč merijo onesnaženost zraka s črnim ogljikom. Napravi za merjenje sta instalirani v vozili projekta Google Street, so sporočili iz podjetja.
Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bil dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlog za to so skokovit porast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev. Za izboljšanje razmer je nujna manj intenzivna raba pojezerja, opozarja Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje (Arso).