V svojem prvem mandatu je predsednik Pahor opravil 83 obiskov v tujini, kar v povprečju pomeni okoli šestnajst na leto mandata. Iz predsednikovega letošnjega delovnega načrta poti v tujino, ki so ga pridobili novinarji Večera, je razvidno, da bo Pahor tudi v svojem zadnjem mandatu še pogosteje obiskoval kolege v tujini. V letošnjem načrtu je namreč kar 25 poti v tujino, pri čemer nekaj stvari še posebej bode v oči.

Napovedal je obisk ZDA, a kaj, ko očitno še nima vabila…

Na seznamu je napovedan bilateralni obisk pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, a glede na to, da datum ni objavljen in Pahor očitno še čaka na vabilo, gre prej za seznam želja kot pa napoved obiska.

Pahor je bil kot predsednik vlade februarja 2011 zadnji visoki slovenski politik, ki je uradno obiskal ZDA. Predsednik se je takrat srečal z Barackom Obamo, potem je Slovenija pristala na to, da v zameno za Pahorjevo 20-minutno srečanje z Obamo sprejmemo zapornika iz Guantanama.

Morda sprejem pri Trumpu še ni potrjen, ker si mora Pahor to čast še prislužiti z obiskom punčice ameriškega očesa, Izraela. Pahor je pot v Izreal napovedal za 18. in 19. april, ko naj bi obiskal Jeruzalem (vemo, katera država to mesto priznava kot izraelsko prestolnico).

Koliko točk si bo s protokolarnim obiskom Zidu objokovanja nabral pri ZDA, bomo še videli. Predvsem zato, ker se nabiranje lahko sfiži – ne glede na to, kako previdno Pahor pri izrekanju podpore palestinskemu narodu krmili med diametralnima pozicijama svoje matične stranke in ZDA.

Predsednik republike Borut Pahor je pred nekaj dnevi sporočil, da je v sedanjih okoliščinah “zadržan do priznanja Palestine”.

Ravno aprila naj bi se državni zbor izrekel glede slovenskega priznanja Palestine, in če naša odločitev ne bo po godu Izraelu in ZDA, lahko obisk Jeruzalema pade v vodo, obisk ZDA pa še za nekaj let ostane na seznamu želja.

Zaenkrat kaže, da izid glasovanja v parlamentu ni vprašljiv; ob glasovih koalicijskih poslancev bodo po napovedih državnost Palestine podprli še poslanci Levice, vsaj eden od nepovezanih poslancev in morda tudi kateri izmed poslancev Nove Slovenije, ki naj bi sledili politiki Vatikana. Ta je naklonjen priznanju palestinske državnosti.

Intenzivne razprave o priznanju palestinske državnosti trenutno potekajo na Portugalskem, Irskem, v Belgiji in Luksemburgu. Vse skupaj od blizu spremlja Francija, ki ne želi biti prva izmed evropskih držav, ki bi po Švedski (2014) priznala Palestino kot neodvisno in samostojno državo, je pa z rahlim zamikom s priznanjem pripravljena pokriti hrbet »predtekmovalkam« in okrepiti kredibilnost posamičnih priznanj že v nekaj mesecih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Palestino doslej priznalo že 136 držav, članic OZN, resda pa le redke iz EU.