Dnevnik poroča o netransparentnosti in kršitvah pri razdeljevanju 300 milijonov evrov evropskih sredstev za protipoplavne ukrepe v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da občine, s katerimi so bile sklenjene pogodbe o investicijah v protipoplavne projekte, niso bile izbrane prek javnega povabila, kar je zahtevano v načrtu za okrevanje in odpornost. Poleg tega so bile izbrane tudi občine, ki nimajo območij s pomembnim vplivom poplav.
Poskušajo občine z goljufijo financirati infrastrukturne projekte?
Avtorica omenjenega članka ugotavlja, da se zapleta pri izpolnjevanju drugega ključnega kriterija, ki ga je določila Evropska komisija – protipoplavni projekti naj bi vključevali na naravi temelječe rešitve. Vendar pa se zdi, da nekdanji direktor direkcije za vode ne razume tega koncepta in ga zamenjuje z uporabo naravnih materialov. Po mnenju strokovnjakov na naravi temelječe rešitve vključujejo veliko več, kot je le uporabo naravnih materialov, in morajo izpolnjevati določene kriterije, ki povečujejo biotsko raznovrstnost, naslavljajo družbene izzive in temeljijo na vključujočih ter transparentnih procesih.
Civilna iniciativa Varuhi Sore in biologinja Polona Pengal opozarjajo, da projekti vključujejo klasične gradbene rešitve, ki niso skladne s konceptom na naravi temelječih rešitev. Civilna iniciativa je pripravila lastne predloge, ki sledijo temu konceptu, vendar občina ni naklonjena spreminjanju projekta. Opozarjajo, da bo zaradi tega prišlo do napak, ki jih bo treba v prihodnosti popravljati, in da se bodo morale nekatere protipoplavne rešitve, ki jih drugod v Evropi že odstranjujejo, v prihodnosti odstraniti tudi v Sloveniji.
»Na območju, kjer voda spodjeda obstoječo škarpo, bi na občini radi popravili temelje. To bi še razumeli, saj tukaj morda trenutno res ne preostane drugega. A kaj ko so to popravilo predvideli na način, da bi temelji po novem segali tri metre v strugo reke. Zakaj? Ker tam načrtujejo kolesarsko pot. Tako pridemo do tega, da v bistvu sploh ne rešujejo poplavne varnosti, ampak si želijo nove infrastrukture – in to neposredno v strugi reke,« je kot primer navedla Pengalova.
Predstavniki civilne iniciative so tudi izrazili mnenje, da občinski organi ne razumejo koncepta na naravi temelječih rešitev. Občinski organi so na novinarsko vprašanje, ali njihov projekt izpolnjuje kriterij na naravi temelječih rešitev in katere konkretne smernice tega koncepta izpolnjuje, odgovorili, da je odgovornost projektanta, da upošteva načela “do no significant harm” (ne povzročaj znatne škode) in “nature-based solutions” (na naravi temelječe rešitve) ter da bodo preučili predloge civilne iniciative in jih vključili v obstoječi projekt, če je to mogoče.
Na vprašanja glede izpolnjevanja kriterijev na naravi temelječih rešitev, smernicam, ki jih sledijo projekti, in načinu preverjanja teh kriterijev na direkciji za vode in ministrstvu za naravne vire in prostor še ni bilo odgovora, zaključuje Dnevnik.
