Medtem ko se je Slovenija lani uvrstila na osmo mesto, je letos zasedla 12. mesto med 162 državami. Avtorji poročila, ki sta ga konec junija objavila združenje SDSN pod okriljem ZN in fundacija Bertelsmann Stiftung, pri tem opozarjajo, da rezultati za letošnje leto zaradi spremembe metodologije niso primerljivi z rezultati prejšnjih let.

Vseh ciljev ne dosega nobena država

Kot so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je Slovenija pri doseganju 17 globalnih ciljev najbolje ocenjena pri odpravi ekstremnih oblik revščine in dostopnosti do čistejših virov energije. Največji izzivi pa ostajajo pri ukrepih, ki so namenjeni odpravi lakote, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in potrošnje, ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter ohranjanju morja in morskih virov.

Kot izhaja iz poročila, štiri leta po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja in pariškega podnebnega dogovora nobena država še ni dosegla vseh ciljev, na številnih področjih beležijo celo nazadovanje.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja terja strukturne in sistemske spremembe, ki bodo omogočile oblikovanje in izvajanje ukrepov, potrebnih za doseganje želenega napredka, poudarja poročilo. Ob tem izpostavlja potrebo po boljšem sodelovanju vladnega, zasebnega sektorja in civilne družbe ter predvsem nujni vpetosti deležnikov pri pripravi in implementaciji javnih politik.

Poročilo še posebej izpostavlja nedoslednost držav pri izvajanju potrebnih ukrepov za dosego ciljev. Kot izpostavlja, prav države z največjimi dohodki negativno vplivajo na zmožnosti manj razvitih držav pri doseganju zadovoljivih rezultatov. Poročilo tudi letos ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost še vedno zelo visoka, trendi pa kažejo še na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti.

V številnih državah so ogrožene človekove pravice in svoboda govora, prav tako je moč zaznati povečanje korupcije in zmanjšanje svobode tiska, kar je posebej alarmantno, ker je trend opazen v državah s srednjim in visokim dohodkom, po navedbah službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko še opozarja poročilo.