Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenih aktov je vložil Sodni svet. Ocenil je, da je v njih pravna praznina, saj ne določata mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost sodstva in omogočajo nedopustne pritiske na delo sodnikov.

Poslanci so presegli svoja pooblastila

Obenem je DZ po mnenju Sodnega sveta z uvedbo te preiskave presegel svoje pristojnosti in posegel v sodno vejo oblasti. Ustvaril naj bi možnost političnega obravnavanja in nedopustnega pritiska na delo sodnikov. Tudi naknadna obravnava že pravnomočnega sodnega postopka ali sodne odločbe je po mnenju Sodnega sveta s stališča delitve oblasti nedopustna.

Predsednik parlamentarne komisije Dejan Kaloh (SDS) je v odzivu na sodbo Ustavnega sodišča, da je DZ parlamentarno preiskavo ustanovil na pobudo državnega sveta. Kot je pojasnil, je DZ na podlagi 93. člena ustave dolžan odrediti parlamentarno preiskavo, kadar jo zahteva DS, in nima pristojnosti, da brez njegovega soglasja posega v njeno besedilo.

V DZ so v odgovoru med drugim še navedli, da mora biti pri odrejanju parlamentarnih preiskav sicer res spoštovano načelo delitve oblasti, vendar pa zakonodaje ne razumejo tako, da so sodna veja oblasti in njeni nosilci v celoti izključeni iz predmeta preiskave.

Preiskava sporna že od samega začetka

Ustavno sodišče je sicer že 24. oktobra 2019 do končne odločitve zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. V presoji aktov pa se je osredotočilo na vprašanje obstoja mehanizma, ki bi preprečil parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost opravljanja sodniške funkcije.

Kot je navedeno v odločbi, se parlamentarna preiskava res lahko uvede tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na delovanje sodstva, a mora DZ pri izvajanju takšne preiskave upoštevati načelo delitve oblasti.

Po načelu neodvisnosti sodnikov pa morajo biti ti vsebinsko in personalno neodvisni od nedovoljenih vplivov in pritiskov. Izključiti je treba tudi oblike posrednega vplivanja, ki lahko usmerjajo odločitve sodnikov. Tako predmet preiskave ne sme biti niti zakonitost ali primernost posamičnih pravnomočnih sodnih odločb ali sodnih postopkov, je navedeno v odločbi.

Sodniki niso nedotakljivi, morajo pa biti zaščiteni pred političnimi napadi

To po pisanju ustavnega sodišča ne pomeni, da so sodniki pri izvajanju sodne funkcije nedotakljivi, njihove odločitve pa nespremenljive. Odločitev sodnika v konkretnem sodnem postopku se namreč sme izpodbijati v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ter v postopku z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Prav tako je sodnik lahko disciplinsko odgovoren za kršitve sodniške dolžnosti.

Tako je ustavno sodišče ob presoji akta o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi ocenilo, da je v neskladju z neodvisnostjo sodnikov v delu, ki se nanaša na pravilnost sodnih odločitev in odgovornost sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih.

Ugotovilo je tudi protiustavnost obeh omenjenih aktov in DZ naložilo, naj jo odpravi v enem letu po objavi odločbe v uradnem listu. Do odprave neustavnosti pa bo za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavno neodvisnostjo sodnikov pristojno ustavno sodišče.

Večina ustavnih sodnikov složna

Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Odločitev o neskladju zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič.

Odločitev o razveljavitvi dela akta o parlamentarni preiskavi pa je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala Jaklič in sodnik Marko Šorli. Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje, Šorli pa delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Dunja Jadek Pensa je dala pritrdilno ločeno mnenje.

Ustavno sodišče je sicer izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi 13. novembra 2019 zadržalo tudi v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Pobudo in ustavno pritožbo so podali generalni državni tožilec Drago Šketa, vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče.

Na ustavnem sodišču so za STA pojasnili, da bodo sodniki glede državnih tožilcev zadevo še obravnavali, za zdaj pa še ni mogoče točno reči, kdaj bo zadeva uvrščena na sejo.