Združeni narodi so 19. november za svetovni dan stranišč uradno razglasili leta 2013, obeležujemo pa ga že od leta 2001. Njegov namen je sprožiti ukrepe za rešitev globalne krize s sanitarijami in s tem tudi doseči enega izmed razvojnih ciljev, ki je dostop do sanitarij za vse do leta 2030.
4,2 milijarde Zemljanov brez varnega stranišča
ZN prav zato posebej izpostavljajo pomen varne sanitarno-higienske ureditve, kar pomeni, da gospodinjstva ne delijo toaletnih prostorov in da so človeški izločki ločeni od ljudi in varno odstranjeni na kraju samem ali odvedeni in obdelani drugje. S tem so namreč ljudje in okolje zaščiteni pred povzročitelji bolezni.
A kot kažejo podatki, objavljeni pred svetovnim dnevom stranišč, so trenutno razmere od zastavljenega cilja še precej daleč. Trenutno 4,2 milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, živi brez varno urejenih sanitarij. Pri tem potrebo na prostem še vedno opravlja 673 milijonov ljudi.
Neustrezne sanitarno-higienske razmere po ocenah vsako leto zakrivijo 432.000 smrti zaradi diareje, prav tako pa pomembno prispevajo k boleznim, kot so okužbe z glistami, trahomom in shistosomozo oz. polžjo mrzlico.
Zaradi diareje, ki je posledica neustrezne pitne vode, sanitarij in higiene rok vsako leto po ocenah umre 297.000 otrok, mlajših od petih let.
Pri otrocih, mlajših od petih let, ki živijo v državah, kjer divjajo oboroženi konflikti, pa je nevarnost, da bodo umrli zaradi bolezni z diarejo, ki so posledica pomanjkanja varne pitne vode, sanitarij in higiene, skoraj 20-krat večja od nevarnosti za smrt zaradi neposrednega nasilja.
Bolezni, ki so posledica neurejenih, neustreznih sanitarij in neustrezne pitne vode, poleg tega za številne države pomenijo tudi do pet odstotkov nižji BDP.
Ob letošnjem svetovnem dnevu ZN še posebej poudarjajo, da stranišča rešujejo življenja, ščitijo človeško dostojanstvo, prav tako pa ustvarjajo priložnosti, saj so ključna za izhod iz revščine. “Razširiti moramo dostop do varnih stranišč in pri tem nikogar ne smemo pustiti za seboj,” so zapisali na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu.
V razvitih državah pa je predvsem pomemben dostop do urejenih javnih stranišč, še posebej za ljudi z določenimi boleznimi. V Sloveniji na to že enajsto let zapored akcijo Naj javno stranišče opozarja Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ki želi s tem tudi spodbuditi občine in javne ustanove k razmisleku o čistih in primerno urejenih straniščih.
V društvu so poleti na 149 lokacij v Sloveniji ocenjevali javna stranišča. Preverili so stanje javnih stranišč v 85 občinah in na 56 bencinskih servisih ob avtocestah. Rezultate akcije bodo razglasili v petek na prireditvi v Kopru.
Priznanja pa bodo podelili v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji občin in kategoriji bencinskih servisov. Lani je naslov Naj javno stranišče v kategoriji občin osvojila mestna občina Koper, ki zato tudi gosti letošnjo prireditev, so zapisali v društvu.
Ob zaključku akcije bodo v društvu izdali bilten z vsemi podatki o letos ocenjenih javnih straniščih, na voljo pa bodo tudi na spletni strani www.najjavnostranisce.kvcb.si in v aplikaciji za mobilne telefone Najbližji WC. Ta brezplačna aplikacija je sicer na voljo že tri leta, uporabniku pa pomaga najti najbližje odprto javno stranišče, do katerega ga tudi vodi.
