Univerza v Mariboru je te dni gostiteljica tedna usposabljanja in mednarodne konference koordinatorjev programa mobilnosti Erasmus, sicer enega najuspešnejših programov Evropske unije. Trinajsta mednarodna konferenca Eracon 2017, ki je v Maribor privabila približno 350 koordinatorjev, zaposlenih v mednarodnih pisarnah univerz iz 38 držav, pa sovpada tudi s 30. obletnico Erasmusa. Ta je medtem za obdobje 2014-2020 postal že Erasmus+, njegov budžet, 14,7 milijarde evrov, pa naj bi v tem času ponudil mednarodne izkušnje v študiju in delu več kot štirim milijonom ljudi, od teh bo približno dva milijona študentov, približno 800.000 pa bo tudi učiteljev, izobraževalnega osebja in tistih, ki delajo z mladimi. – Vse več mladih izkoristi Erasmus+ za pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. – Pet let po diplomiranju je brezposelnost tistih, ki so študirali ali opravljali pripravništvo v tujini, za 23 odstotkov nižja od njihovih nemobilnih vrstnikov. – 83 odstotkov udeležencev Erasmusa se počuti bolj Evropejce. – Kar 94 odstotkov jih je postalo bolj strpnih. “Priljubljenost Erasmusa raste; doslej se je za študij, delo ali prostovoljstvo v tujini odločilo več kot pet milijonov študentov, pripravnikov in prostovoljcev,” je na otvoritveni slovesnosti v unionski dvorani dejal predsednik Evropske zveze koordinatorjev Erasmusa (EAEC) Gregory Makrides. In poudaril, da izkušnja čezmejnega študija oziroma dela udeležencem zagotavlja večjo mednarodnost, neodvisnost, sprejemanje tujih kultur, spoznavanje zgodovine in družb drugih evropskih držav pa tudi veščine komunikacije in obvladovanje tujih jezikov. V tujino le manjšina študentov “Študij čez mejo vpliva tudi na zaposlitvene možnosti,” je še dejal Makrides, saj tako imenovana mobilnost študenta vpliva tudi na profesionalni razvoj in tako imenovane mehke kompetence študentov oziroma vajencev, kar po nedavni evropski raziskavi vpliva programa Erasmus pri izbiri kadra išče več kot devet desetin zaposlovalcev. “Mobilnost mora ostati en
