Kategorija: Knjiga Tue, 07 Jun 2016 09:00:00 +0200 Povsem dovolj dela imamo z urejanjem lastnega vrta. Belgijski pregovor v voltairovskem slogu se zdi značilen za državo, ki v očeh preostalega sveta – kolikor se ta z njo sploh ukvarja – velja za neprepoznavno, neambiciozno in konformistično, vse, kar šteje, je epikurejsko zadovoljevanje primarnih čutov in svojevrstna ležernost, ki jo številni enačijo kar z anemičnostjo. Takšni stereotipi seveda niso nujno točni, ne nazadnje so Belgijo skozi zgodovino zaznamovale stalne napetosti med Flamci in Valonci, pa dokaj stroge delitve med katoliki, socialisti in liberalci, ki so zbledele šele v zadnjih desetletjih, čeprav je bilo predvsem veliko statične elektrike in skoraj nobenih omembe vrednih ostrih konfliktov. Tovrstne apriorne karakterizacije bi lahko imele tudi drugačen vrednostni predznak, namreč, da Belgijce odlikujejo distanca, nezaupanje do avtoritet, velikih ideologij in kolektivnih gibanj (razen morda anarhizma …
