“Saj sem mu nameraval kupiti odojka, a pred takšno tekmo bi bilo to neprimerno,” se je šalil Saša Zagorac, potem ko je cimru Gašperju Vidmarju za 30. rojstni dan pripravil dvojno torto. Bil je to le sladek začetek dneva, ko je Slovenija na poti do zlata pohodila Španijo. “V garderobi je televizija. Ko so fantje videli, da so navijači razvili tisto veliko zastavo čez pol tribune, je bilo takoj drugo vzdušje. Potem mi sploh ni bilo treba nič več reči. Samo videli so vse tiste navijače, vse zeleno-modro, zastavo in jaz sem se lahko samo še umaknil na stran. Moje besede so bile odveč,” se priprav na dvoboj spominja selektor Igor Kokoškov. In drugo je že zgodovina. In ne, spet je ni proslavljal s pivom, pravi, ampak s svojim zdaj že značilnim “gatorade pomarančo”. ReutersNi ga košarkarja, za katerega to ne bi bil vrhunec kariere. “> Reuters Ni ga košarkarja, za katerega to ne bi bil vrhunec kariere. Ni ga bilo košarkarja, ki ne bi rekel, da je bila ta tekma zanj vrhunec kariere. “Ne da se opisati, kako lepo je biti Slovenec,” je bil Klemen Prepelič na robu solza sreče. Tudi če nisi čisto pravi Slovenec, poveš: “Res sem ponosen, da sem slovenski reprezentant.” Tako kot Anthony Randolph. To je pri njem maksimum evforije. Prav on je bil zadnja sestavina v slovenski reprezentanci, ki jo je potreboval kuhar Kokoškov: “Moja trenerska naloga je, da skuham nekaj s tistim, kar imam v hladilniku.” A da bo zakuhal evforijo, niti sam ni pričakoval: “Nisem obljubljal medalje, sem pa obljubil, da se bomo borili kot levi, potem pa videli, kam nas bo to pripeljalo. In glej – mi se še kar peljemo. Vsa čast fantom za vse prikazano od prvega lanskega treninga v Zrečah.” Če ostane Igor … “Če ostane Igor, ostanem tudi jaz!” so bile premetene besede Gorana Dragića, ki so po tekmi najbolj odmevale. Seveda je Goran vedel, da je to nemogoče. Zakaj? Od oktobra bodo košarkarske reprezentance igrale nov sistem kvalifikacij za velika tekmovanja, po katerem bodo, enako kot nogometne, nas
