Moody’s je v danes objavljeni odločitvi kot razlog za izboljšanje obetov navedel izboljšanje razmer na področju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Če bo Slovenija pozitivni trend ohranila, bo to po oceni analitikov agencije vodilo v krepitev javnih financ države.

V bonitetni hiši so izpostavili tudi nekatere reformne pobude, ki jih je vlada sprožila v zadnjem času in ki imajo po njihovi oceni potencial, da odgovorijo na nekatere gospodarske in institucionalne izzive, s katerimi se že dolgo časa sooča Slovenija. Omenjajo reforme v javni upravi in sodstvu.

Pri odločitvi o ohranitvi ocene pri Baa3 pa so analitike agencije na eni strani vodile prednosti Slovenije, kot so njeno razmeroma razvito in bogato gospodarstvo, močan ter napreden izvozni sektor in vidno izboljšanje razmer v bančnem sektorju po sanaciji bank v 2013. Na drugi strani pa Moody’s ocenjuje, da se država še vedno spopada z velikim dolžniškim bremenom, ki se pred koncem tega desetletja ne bo začel občutneje zmanjševati.

Moody’s prepoznava dosedanje dosežke na področju javnih financ, pri napovedi dinamike nadaljnje javnofinančne konsolidacije pa so nekoliko manj optimistični kot vlada. Pričakujejo namreč, da se bo javnofinančni primanjkljaj letos ustavil pri 2,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa pri 2,2 odstotka BDP. Vlada medtem v programu stabilnosti napoveduje primanjkljaj v višini 2,2 in 1,6 odstotka BDP.

Javni dolg naj bi se s 83,1 odstotka BDP do konca 2017 znižal na 78,2 odstotka BDP, do 2020 pa naj bi upadel na okoli 75 odstotkov BDP.

A Moody’s v isti sapi opozarja, da bi se v odsotnosti strukturnih sprememb lahko že prihodnje leto začel zviševati strukturni primanjkljaj, iz katerega so izvzeti učinki gospodarskega cikla. V agenciji izpostavljajo pritiske na plače v javnem sektorju in ponovno uvedbo indeksacije pokojnin. Moody’s ob tem pogreša podrobnosti načrtovanega nadomeščanja začasnih kriznih javnofinančnih ukrepov s strukturnimi.

Za morebiten dvig bonitetne ocene v prihodnje bosta tako po navedbah Moody’s ključna izvedba nujnih strukturnih in institucionalnih reform ter jasna smer izboljšanja javnih financ.

Moody’s je sicer kot prvi od trojice največjih bonitetnih agencij januarja lani zvišal bonitetno oceno Slovenije po nizu znižanj v času krize. Dvignil jo je z Ba1 na Baa3, pri tem pa določil stabilne obete. Junija mu je sledil Standard & Poor’s, ki je oceno Slovenije navzgor popravil za eno stopnjo z A- na A in ji pripisal stabilne obete. Za zvišanje se še niso odločili v Fitchu, pri katerem ima Slovenija bonitetno oceno BBB+, a so obeti pozitivni.