Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je na današnji novinarski konferenci v okviru preventive izpostavil zdrav način življenja: telesno dejavnost, zdravo prehrano, vzdrževanje ustrezne telesne teže, opustitev kajenja in izogibanje alkoholu.

Za ozaveščanje je medtem ključno prepoznavanje znakov kapi, ki jih društvo imenuje GROM. Med njimi so prizadet govor, delna ali popolna ohromelost ene roke in povešen ustni kot obraza. V takem primeru je treba takoj poklicati pomoč, saj je glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, prav čas, v katerem pacienti pridejo do nevrologa.

Igor Rigler iz Službe za urgentno nevrologijo ljubljanske nevrološke klinike je pojasnil, da pred letom 1990 ishemične možganske kapi v Sloveniji niso mogli zdraviti, na voljo je bila le rehabilitacija.

Od leta 1991 uporabljajo intravensko trombolizo, s katero raztopijo relativno majhne strdke in v primeru, da se jo uporabi v prvih štirih urah po dogodku, deluje pri okoli 30 odstotkov pacientov, od leta 2010 pa še mehanično revaskularizacijo, ki je zelo uporabna pri velikih strdkih. Od tedaj se je invalidnost zelo zmanjšala, padla je tudi umrljivost.

Specialistka klinične psihologije na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi pri Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča (URI Soča) Barbara Starovasnik Žagavec je opozorila, da imajo lahko bolniki kljub ugodnemu motoričnemu okrevanju kognitivne in emocionalne težave.

Težko sledijo pogovoru, se težko učijo, pozabljajo, ne zmorejo več multiopravilnosti, je naštela in dodala, da so zato pogosto deležni opazk. Težave imajo lahko pri vračanju v delovni proces in pri vožnji avtomobila, zato jim je treba pomagati, je navedla.

Podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Tatjana Erjavec je pojasnila, da si bodo prizadevali uresničevati akcijski plan obravnave možganske kapi 2018-2030, ki sta ga pripravili organizaciji Evropsko združenje za možgansko kap in Stroke Alliance for Europe.

Njihov cilj so preventivni ukrepi, s katerimi se bo število oseb z možgansko kapjo v Evropi znižalo za 10 odstotkov. Opozorila je, da je treba tiste, ki so kap že preživeli, opozarjati na pomen jemanja zdravil, saj z njim v prvem letu po dogodku preneha okoli 40 odstotkov bolnikov.

Zdravljenje bi se izboljšalo tudi z obravnavo več kot 90 odstotkov bolnikov v enotah za možgansko kap in s skrajšanjem časa do možne izvedbe trombolitičnega zdravljenja pod 120 minut, je nadaljevala. Združenje si bo zato prizadelo ozaveščati tudi prebivalce odročnih krajev, kjer je čas prevoza do ustreznih centrov daljši.

Ker novi načini zdravljenja niso možni pri vseh bolnikih, je po njenem mnenju nujno sprejetje in udejanjanje minimalnih standardov za spremljanje in timsko oskrbo bolnikov ter pomoč svojcem v domačem okolju ali v socialno zdravstvenih institucijah.

Na pomen preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi bosta društvo in združenje opozorila z že tradicionalnim pohodom bolnikov ob žici, ki bo 14. maja. Tedaj bo na Prešernovem trgu v Ljubljani tudi program za pohodnike in mimoidoče.