Ministrstvo za finance je zadovoljno z gibanjem davčnih prihodkov, ki jih lahko pripiše uvedbi davčnih blagajn. Podatki za prvo trimesečje kažejo, da so se glede na enako lansko obdobje povečali za približno 21 milijonov evrov, kar je v skladu s cilji. Minister Dušan Mramor zato ocenjuje, da je zakon zaenkrat dosegel svoj namen. Davčne blagajne so v Sloveniji obvezne od 2. januarja. Namen zakona o davčnem potrjevanju računov je zmanjšanje sive ekonomije in ureditev zaposlovanja na črno, hkrati pa tudi bolj pravično plačevanje davkov in s tem tudi povečanje davčnih prihodkov, je danes pred sejo državnega zbora dejal Mramor. "Videti je, da bomo oba cilja dosegli," je dodal. Podatki kažejo, da so se davčni prihodki, ki jih lahko pripišejo uvedbi davčnih blagajn, pri DDV zvišali za okoli 14 milijonov evrov, pri dohodnini pa za približno sedem milijonov evrov. "Skupaj smo torej približno na tisti četrtletni ravni, ki na letni ravni pomeni 75 milijonov evrov, kolikor smo predvideli v proračunu. Z vidika davčnih učinkov sta zakon in njegova izvedba prinesla tisto, kar smo načrtovali," je povedal minister. Zadovoljen je tudi s podatki o zaposlovanju na črno. V prvih štirih mesecih se je namreč število zavarovancev za socialna zavarovanja povečalo za nekaj več kot 22.000, od tega jih ima 9800 tudi davčne blagajne. Popolnoma nesmiselne so po ministrovih besedah izjave, da so se poslovni subjekti zapirali in da jih je manj. Podatki namreč kažejo, da se je njihovo število od konca lanskega leta do konca letošnjega marca povečalo. "Skratka, rečem lahko, da je ta zakon, kot kažejo podatki, zaenkrat dosegel svoj namen," je dejal Mramor ter pohvalil delo zaposlenih na finančni upravi in finančnem ministrstvu.Gospodarstvo