Pravosodni odbor predstavniškega doma kongresa zaslišuje Muellerja, ki bo kasneje pričal še v odboru za obveščevalne zadeve. Uvod v zaslišanje je potekal po pričakovanem scenariju in ob intenzivnem Trumpovem tvitanju.

Predsednik pravosodnega odbora demokrat Jerry Nadler je uvodoma pohvalil Muellerja, njegovo vodenje preiskave po pravilih brez politiziranja, vodilni republikanec v odboru Doug Collins pa je govoril o preiskavi na podlagi govoric.

Mueller je v uvodni izjavi ponovil, da bo govoril le o tem, kar že piše v preiskovalnem poročilu, ki je bilo deloma objavljeno marca, podoba celotne zadeve pa se je začela oblikovati šele pri vprašanjih kongresnikov.

Nadler je iz Muellerja izvlekel dejstvo, da preiskava predsednika ni mogla oprati krivde oviranja preiskave, čeprav je Mueller ponovil, da niso našli dovolj dokazov o kaznivem dejanju sodelovanja Trumpove kampanje z Rusi. Po besedah nekdanjega posebnega tožilca predsednika niso obtožili, ker jim je to prepovedala ustaljena politika pravosodnega ministrstva.

“Ugotovitve kažejo, da predsednik ni bil opran krivde za dejanja, ki naj bi jih domnevno storil,” je dejal Mueller. Na vprašanje, ali bi lahko predsedniku sodili zaradi oviranja pravosodja, potem ko bo zapustil položaj, pa je Mueller odgovoril pritrdilno.

Predsednik odbora je dobil tudi odgovor, da je predsednik zavrnil pogovor s preiskovalci, čeprav je Trump s svojimi odvetniki javno govoril, da se nima česar bati in bo odgovarjal na vprašanja.

Republikanec Collins je Muellerja spraševal s takšno hitrostjo, da ga je moral nekdanji direktor FBI večkrat prositi, naj malce upočasni in ponovi vprašanja.

Collinsova in vprašanja drugih republikancev so skušala ustvariti podobo, da je bila celotna preiskava zapravljanje časa. Iskali so nedoslednosti v poročilu in Muellerjevih izjavah, nekdanji posebni tožilec pa je nenehno ponavljal, da mora preveriti dokumente in zakone, ker večkrat ni razumel vprašanja.

Demokrati so z vprašanji poudarjali znano dejstvo, da so se Rusi vpletali v volitve na strani Trumpa, ki je to hote ali nehote sprejel, kar je Mueller tudi jasno potrdil. Nizali so primere v poročilu, ko je Trump skušal ovirati preiskavo in med drugim odpustiti Muellerja, kot je odpustil nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja.

Republikanci so se v nasprotju s tradicijo postavili na stran obtožencev, ki so nedolžni, dokler se jim krivda ne dokaže. Demokrati pa so se postavljali na stran tožilstva, ki brani državo pred zločinci.

Trump je najprej dejal, da zaslišanja ne bo spremljal, ker je lov na čarovnice že končan, nato je napovedal, da ga bo mogoče malce le spremljal, jutro pa je začel z rafalom tvitov proti preiskavi, demokratom in Muellerju.

“Demokrati in drugi si torej lahko nezakonito izmišljajo zločine, jih skušajo nalepiti na zelo nedolžnega predsednika in ko se ta bori proti temu nezakonitemu in izdajalskemu napadu na našo državo, temu rečejo oviranje pravosodja. Narobe! Zakaj Mueller ni preiskoval preiskovalcev,” je tvitnil predsednik ZDA, ki se je v nadaljevanju zapičil v razne podrobnosti, med drugim na to, koga ima Mueller ob sebi.

Mueller je prosil, če lahko ob njem sedi sodelavec v preiskavi Aaron Zelby. Iz tega so Trump, republikanci in televizija Fox News naredili veliko zaroto, zaradi katere bi morali zaslišanje preklicati. Zelby naj namreč ne bi maral Trumpa. Mueller si je nekdanjega namestnika med preiskavo pripeljal, da mu pomaga z dejstvi.

Trump je tvital volilna gesla, pogreval zgodbo, da si je Mueller želel službe direktorja FBI v njegovi vladi in je jezen, ker ga je zavrnil. Spraševal je, zakaj Mueller ni preiskoval demokratke Hillary Clinton.

Mueller je bil sicer imenovan za preiskavo ruskega vpletanja v volitve, z elektronsko pošto Clintonove pa so se dve leti ukvarjali republikanci v kongresu in Comey, ki ni odkril ničesar kaznivega.

Muellerjevo zaslišanje so bolj kot Američani pričakovali demokrati v upanju, da bodo iz njega izvlekli kakšno novo podrobnost, ki bi obremenila predsednika v času, ko je njihova baza vse bolj razočarana, ker še niso sprožili postopka odstavitve Trumpa.

Večina analitikov ne verjame, da bodo zaslišanja kakorkoli spremenila javno mnenje.