Čeprav prva džamija v Ljubljani že nekaj mesecev stoji v vsej svoji veličini, vse kaže, da verniki tudi letos poleti konca postnega meseca, ramazana, ne bodo mogli slovesno pričakati v in ob njej. Islamski skupnosti je zmanjkalo denarja za izgradnjo verskega in kulturnega centra. Ali bodo morali projekt začasno ustaviti ali pa bo vendarle iz Katarja nakazanih še potrebnih 15 milijonov evrov, za zdaj ni znano. Tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić je redkobeseden. Pravi le, da se še vedno intenzivno pogovarjajo s predstavniki katarskih oblasti, ki so za gradnjo centra že namenile 15 milijonov evrov, vendar še ni znano nič konkretnejšega. A kljub dejstvu, da je v času od prve obljube o financiranju islamskega centra Hamad bin Kalifa Al Tani oblast v Katarju predal sinu Taminu, bi bilo po izkušnjah iz okolice, kjer so Katarci denimo v celoti financirali tudi islamski center na Reki, sila nenavadno, če denarja ne bi prispevali v celoti. Zunanjost deviško bele džamije s 40 metrov visokim minaretom je zaključena, vrsta del na drugih objektih in v džamiji pa miruje. Trenutno je sicer, kot lahko opazi zunanji opazovalec, v gradnji dovozna cesta iz Parmove ulice do islamskega centra, vse drugo stoji. Tako še vedno ni končana zunanjost upravne stavbe, stavbe, kjer bodo učilnice za verouk, in restavracije pod glavno ploščadjo. Prav tako je treba dokončati notranjost omenjenih objektov, kupiti opremo, urediti okolico, cesto in vso infrastrukturo. Kdaj bodo stekla ta dela, za zdaj ni jasno. “Jasno je le, da letos ne bo možno izvesti vseh potrebnih del in pridobiti uporabnega dovoljenja,” je pred kratkim dejal Porić. Pojasnjuje tudi, da za zaključek obrtniških del in zunanjo ureditev potrebujejo še 11 milijonov evrov, za zgraditev javne in gospodarske infrastrukture 1,3 milijona in za opremo okoli 2,4 milijona evrov. Temeljni kamen za zgraditev džamije v Ljubljani je bil po 44 letih iskanja primerne lokacije in številnih nasprotovanjih položen leta 2013, potem ko je pomoč tri le
