Ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen povečanemu druženju vernikov, skupnim obedom in molitvam. A letos bo druženje zaradi epidemije koronavirusa v veliki meri omejeno. V Islamski skupnosti v Sloveniji pravijo, da si ob ramazanu želijo, da bi lahko začutili veselje ob skupnih molitvah v džamiji, a se hkrati zavedajo resnosti položaja.

Zato vernicam in vernikom priporočajo, da molijo in opravljajo večerno ramazansko molitev v svojih domovih. “To obdobje je treba razumeti kot priložnost za krepitev družinskih vezi in doživetje duhovne lepote ramazana skupaj z družinskimi člani,” so zapisali.

So pa v skladu z veljavnimi ukrepi za Muslimanski kulturni center Ljubljana in ostale verske objekte določili število vernikov oz. članov skupnega gospodinjstva, ki se bodo lahko ob predhodni najavi udeležili verskega obreda. Vernikom priporočajo, naj se pri molitvah menjavajo in na ta način omogočijo čim večjemu številu obisk džamije vsaj enkrat v času ramazana.

Imami bodo z verniku v stiku tudi prek telefona, elektronske pošte in video konferenc. Verniki bodo lahko imame posamezno obiskovali in se z njimi pogovarjali.

Vernikom v islamski skupnosti priporočajo, naj se cepijo, ko bo to mogoče. Cepljenje je mogoče tudi v času posta in ne vpliva na njegovo veljavnost, pojasnjujejo.

V času ramazana se muslimani postijo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, prav tako se trudijo upoštevati moralna načela, ki jih uči islam. “Post je način in ramazan je čas, da človek premaga telesne strasti v korist duhovne moči, ki si želi občutiti lepoto resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni,” so zapisali v islamski skupnosti.

Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran, zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij, in sicer tako, da vsakodnevno preberejo 20 od skupno 604 strani. “Obdobje epidemije je priložnost, da se vsak posameznik posveti branju Korana in na ta način izpopolnjuje svoj post,” so zapisali.

Vsako leto se muslimanski prazniki premaknejo za deset dni, ker je muslimansko leto krajše za deset dni. Trenutno se tako nahajajo v 1442. letu po preselitvi poslanca Mohameda in muslimanov iz Meke v Medino leta 622. Ta dogodek namreč označuje začetek štetja časa pri muslimanih.