“Da bomo to dosegli, potrebujemo podatke, zato preučujemo blejsko parkovno zgodovino,” v sporočilu za javnost iz blejske občine pojasnjuje Bizjak. K sodelovanju so povabili krajinsko arhitektko, ki bo na podlagi tega, kar je že bilo, pripravila nove načrte obnove. Do sedaj so le nadomeščali drevesa, ki so padla sama ali pa so jih morali zaradi bolezni ali dotrajanosti podreti.

Bizjak si želi tudi, da bi Bledu enkrat uspelo zapreti jezersko skledo za promet in okoli jezera v vsej dolžini zasaditi park. Medtem pa se je treba posvetiti tudi obali, ki na nekaterih koncih razpada. To je vidno predvsem tam, kjer ni utrjena z betonsko škarpo in kjer ni dreves, ki bi s svojim koreninskim sistemom preprečevala erozijo.

V zadnjih letih je moč na nekaterih delih obale opazili vrbje. Kot pojasnjuje Bizjak, je bila to v preteklih letih ena izmed možnih rešitev, ki pa se ni pokazala kot dobra. Zemlja je bila namreč okužena s pleveli, zato zdaj s pletjem opravljajo Sizifovo delo, kar nameravajo kmalu popraviti.

“Radi bi, da bi obala Blejskega jezera spet dobila nazaj cvetoče grmovnice, morda tudi kakšno drevo, ki bo za senco racam in ribam, da bo sprehod okoli jezera še bolj romantičen,” je napovedal.

Blejski parki so majhni in jih ni mogoče primerjati z nekaj sto hektari parkovnih površin v Angliji ali Franciji, zato je v njih tudi prepovedano poležavanje, poudarjajo na občini. “Park je kraj sprostitve, kraj, kjer si človek lahko odpočije. Nič se mi ne zdi narobe, če kdo poišče senco pod drevesom, vedeti pa je treba, da blejski parki niso plaža ali prostori za piknik,” pojasnjuje Bizjak.