Ministrica Združenih arabskih emiratov za srečo in blagostanje Ohud Halfan al Rumi je opozorila, da kljub splošnemu napredku še vedno obstajajo številna področja, ki potrebujejo velike izboljšave. Današnja generacija po njenih besedah uživa privilegije, o katerih so lahko prejšnje generacije le sanjale, vendar pa takšni dosežki niso prišli brez posledic, kot je med drugim pereča onesnaženost okolja.
BDP je bil dolgo glavno merilo družbenega napredka, v zadnjih letih pa je vse več govora tudi o drugih merilih. Rast BDP namreč prikazuje le omejeno sliko splošnega blagostanja, poleg tega pa ta rast ni vedno premo sorazmerno povezana s kakovostjo življenja, je poudarila ministrica.
Pri tem je po njenih besedah zahtevna že sama definicija blagostanja. Po njenih besedah gre za široko večdimenzionalno strukturo, ki upošteva materialno, socialno in subjektivno dimenzijo: “Blagostanje je učinkovita platforma, ki vodi k splošni sreči in ima multiplikativne pozitivne učinke.”
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je pomen trajnostnega razvoja predstavila na primeru razvoja prometa, ki je zaradi velikega pomena povezanosti po njenih besedah ključen. “Če smo povezani, lahko sodelujemo, in če sodelujemo, se lahko naučimo medsebojnega spoštovanja,” je poudarila.
Glavni vidiki na tem področju so po njenih besedah razogljičenje, digitalizacija, investicije in inovacije. Opozorila je, da zaradi ignorance izgubimo veliko virov, nove rešitve pa prinašajo tudi negativne posledice, kot so v prometu denimo prometne nesreče.
“Nekoliko težko je biti srečen in resnično uživati življenje, če za vogalom ljudje umirajo. Sodelovanje in porazdelitev dobrin sta tako ključna za skupno srečo,” je glede (ne)ustrezne porazdelitve dobrin še dejala komisarka.
Na to se je navezal eden vodilnih mislecev s področja inovacij Alf Rehn, ki je prav tako izpostavil neučinkovito upravljanje z viri kot eno največjih težav sodobne družbe. “Denimo London izgubi ogromne količine pitne vode zaradi slabe infrastrukture – razloga, ki naj bi ga bilo mogoče zlahka odpraviti,” je opozoril.
Ob tem je navedel podatek, da se na globalni ravni za inovacije letno nameni 3000 milijard dolarjev, “a kljub temu toliko ljudi še vedno umre zaradi povsem ozdravljivih bolezni”. Rehn eno od rešitev vidi v spremembi načina vodenja podjetij, da bodo zaposleni bolj enakopravno vključeni v odločevalske postopke. Tako bodo tudi bolj inovativni, je dodal.
Christian Ketels iz Harvard Business School je medtem izpostavil negotovost, s katero se sooča družba. Globalna rast je namreč “solidna in bolj uravnotežena, v splošnem je tudi bolj trajnostna”. Po drugi strani je velika tudi negotovost; dvom, ali smo na pravi poti.
“Trenutna situacija predstavlja velik izziv tradicionalnim političnim strukturam, finančni trgi postajajo nervozni. Skrbi predstavljajo tudi nove tehnologije – kakšen vpliv imajo na celotno družbo,” je izpostavil Ketels.
Opozoril je, da gospodarstva rastejo, a tega številni ljudje ne občutijo. Države se razvijajo, med številnimi regijami pa se po drugi strani razlike povečujejo. Takšna neenotna porazdelitev dobrin povečuje nezadovoljstvo, posledica česar je vse večja podpora skrajnim stališčem. V takšnem razvoju dogodkov je mogoče najti tudi razloge za odločitev Britancev za izstop iz EU, je še ocenil Ketels.
