Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin za opravljanje verskih obredov in parkov na Brezjah, katerega pobudnik je slovensko Marijino narodno svetišče Brezje, obsega območje bazilike Marije, frančiškanskega samostana, obeh trgov pred cerkvijo, zunanjega oltarja, Plečnikovega parka, novega parka, parkirišča in nekaterih drugih obstoječih ter novih objektov.

Od novih gradenj je predvidena izgradnja dvorane pod terenom, nadzidava in dozidava muzeja jaslic, nadzidava romarskega doma ter novogradnja na mestu praznega objekta ob vstopu v park in pripadajočega gospodarskega objekta. Med parkom in cesto sta predvidena dva nova objekta za storitvene dejavnosti. Predvidena je tudi rekonstrukcija ceste z ureditvijo prometnega režima in preureditev travnika na območju zelenih površin v park.

Osnutek odloka o podrobnem prostorskem načrtu je v sredo obravnaval radovljiški občinski svet. Svetniki pa so v imenu krajanov v razpravi podali več pripomb, predvsem na račun načrtovane prometne ureditve. Zato je občinski svet na predlog župana Cirila Globočnika izglasoval, da se osnutek odloka umakne.

Župan pričakuje, da bodo po zaključku javne razgrnitve osnutka, ki se izteče 28. decembra, vsi akterji – od Cerkve, prek turistična društva do lokalne skupnosti in prizadetih stanovalcev – stopili skupaj in se uskladili glede nadaljnjega urejanja osrednjega območja Brezij. Želi si takšnega razvoja Brezij, da bo ustrezal tako prebivalcem kot svetišču, zato bo potreben dialog.

Ko bo predlog usklajen, ga bo župan uvrstil na dnevni red ene od prihodnjih sej občinskega sveta. Ob tem velja, da bi lahko iz predloga izvzeli načrtovani prometni režim oziroma prometno ureditev, ki je razburila krajane. “Prometna ureditev se lahko pusti takšna, kot je in se lahko morda potem kasneje postopno spreminja,” je pojasnil Globočnik.

Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Brezje Izidor Arih, 90 odstotkov krajanov ne nasprotuje načrtovanim objektom za razvoj verskega turizma na Brezjah, nasprotujejo pa zamisli o prometni ureditvi in postopnem zapiranju cest in poti v kraju.

“Za krajane Brezij ta prostorski načrt ni sprejemljiv, ker ne upošteva dejanskih potreb prebivalcev in bi razvrednotil njihovo življenjsko okolje. Brezje so v prvi vrsti vas, ki naj služi krajanom, ne pa občasnim obiskovalcem,” je poudaril.

Opozoril je, da krajani niso bili vključeni v proces nastanka podrobnega prostorskega načrta. Zato menijo, da se mora proces sprejemanja načrta ustaviti in vrniti v začetno fazo načrtovanja s konkretno vključitvijo interesov, mnenj in rešitev za prebivalce vasi.

Načrtovano območje umirjenega prometa, nadaljnje oženje ceste in krožni promet bi prebivalcem zelo otežila dostope. “Na Brezjah ni vsak dan polno romarjev, zato stalni krožni promet ni potreben,” je prepričan Arih.

Krajani zahtevajo, da se briše tudi tisti del predloga prostorskega načrta, ki govori o postopnem zmanjševanju in zaprtju prometa med baziliko in romarskim domom. “O tem se bomo z veseljem pogovarjali, ko bodo zgrajene obvoznice za krajane Brezij in Peračice,” je dejal Arih.

“Nismo proti cerkvi, ki smo jo gostoljubno sprejeli v našo sredino leta 1800, sprva kot kapelo, leta 1900 pa je bila zgrajena današnja bazilika. Zato upamo na nadaljnje dobro sobivanje. Pozdravljamo ves napredek in razvoj verskega turizma, samo ceste in prometno ureditev ohranimo takšno, kot je. Ne zahtevamo veliko, ampak pri tem vztrajamo,” je sklenil Arih.