Kot je pojasnila, so se za začasno odredbo o odvzemu mladoletnega otroka obtoženi surovega ravnanja in povzročitve hudih telesnih poškodb, odločili na podlagi ocene ogroženosti, ki jo je podal miltudisciplinarni tim. S strani zavoda za prestajanje kazni zapora so bili informirani, da v priporu ni mogoče zagotavljati stalnega nadzora nad pripornico z otrokom.
Medtem ko obstajajo zapornice, s katerimi biva otrok, pa to ne velja za pripor. Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo. “V priporu še ni bilo mame s povsem nemočnim novorojenčkom, ki bi bil v celoti odvisen od tuje pomoči. To z vidika varnosti predstavlja še večje tveganje,” je opozorila Bregarjeva.
“Center za socialno delo je dolžan skrbeti za varnost in koristi otroka. Glede na vsa zbrana dejstva in na podlagi ocene ogroženosti, ni bilo dvoma, da se moramo poslužiti tega skrajnega ukrepa za zaščito otrokovega življenja,” je poudarila Bregarjeva in še dodala: “Gre za iz strokovne in človeške plati zahteven ukrep, ki smo ga skrbno pretehtali in mislim, da smo ravnali, kot je naša dolžnost.”
Alibabićevi so novorojenega otroka odvzeli v porodnišnici pred vrnitvijo v pripor. “Sam ukrep smo za preprečitev nepopravljive škode morali izvesti nemudoma in izvedli smo ga na človeški, miren način,” je zagotovila Bregarjeva in dodala, da se je mama od otroka lahko tudi poslovila.
S tem je Bregarjeva zavrnila navedbe odvetnice Alibabićeve Darje Roblek, ki je postopke centra za medije komentirala z ogorčenjem, češ, da se je odvzem odvil na nedopusten način. “Otroka so odpeljali s pretvezo, da mora na preiskavo, potem ga ni bilo nazaj, socialne delavke pa so prinesle odločbo,” je povedala Roblekova.
Roblekova meni, da je bilo povsem nepotrebno, da so ji otroka tako na hitro odvzeli. Razume, da je treba zaščiti otroka, a meni, da dokler ni izkazanih nekih objektivih nevarnosti za konkretnega otroka, ne bi smeli tako ukrepati. “Zadevo bomo vodili naprej po pravni poti,” je dejala Roblekova, ki razmišlja tudi o tožbi na evropskem sodišču za človekove pravice.
Bregarjeva pa je izpostavila, da so bili pri vseh korakih zelo previdni. “Upoštevali smo vsa zakonska določila, ustave in konvencije o človekovih pravicah ter tudi dejstvo, da obtožena še ni pravnomočno obsojena, ampak glede na oceno ogroženosti je bil ta ukrep nujen,” je poudarila.
Povedala je, da so otroka namestili v varno okolje v rejniško družino, kjer mu je zagotovljen varen razvoj in stabilno okolje. Rejništvo je začasen ukrep, ki traja, dokler obstajajo razlogi zanj, CSD pa mora ves čas spremljati in preverjati vse okoliščine ter ponovno ugotavljati potrebnost ukrepa.
Odvzem otroka pomeni odvzem varstva in vzgoje, ne posega pa v roditeljsko pravico ter ni dokončna odločitev, je pojasnila Bregarjeva in dodala, da bo v nadaljevanju potekal postopek naprej, izbrana bo strokovna komisija, načrtujejo pa tudi postavitev izvedenca.
V kratkem naj bi se začela tudi glavna obravnava v sojenju Alibabićevi in njenemu partnerju Mirzanu Jakupiju. “Okrožno sodišče bo nadaljevalo sojenje Jakupiju in Alibabićevi, nadaljevanje postopka je že razpisano,” je za STA pojasnila predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek.
Alibabićevi in Jakupiju tožilstvo očita zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje ter več kaznivih dejanj povzročitve telesnih poškodb različnih kategorij, med drugim posebno hude telesne poškodbe, ki je 4. julija lani vodila v smrt deklice. Obtožena krivdo zanikata.
