Po ugotovitvah arheologa Boštjana Odarja so najdbe stare približno 2800 let in segajo v prelom iz bakrene v železno dobo. “Gre za izjemno najdbo. V Sloveniji imamo veliko višinskih naselbin, tako izjemnega najdišča kot na območju Donačke gore pa tudi v Evropi na poznamo. Gre za unikum,” je dejal Odar in dodal, da najdišče ne bi bila tako velika posebnost, če ga ne bi odkrili na tako visokem in strmem pobočju.

Kot so dognali z nadaljnjimi raziskavami, je bila gora nekoč poseljena, kar dokazuje obstoj novo odkritih teras.

Da je bila na Donački gora nekoč naselbina, priča terasasto oblikovan teren. Terase niso bile delo narave, temveč človeških rok. “Da so ljudje lahko živeli na gori in si na njej postavili bivalne objekte, so morali strmi hrib preoblikovati v ravne terase. Terase so široke okoli pet metrov in dolge 20 metrov ali več in so verjetno nastale po tem, ko je bil narejen golosek,” je pojasnil Odar.

Po njegovih ocenah je na tem območju pred 2800 leti bivalo vsaj sto ljudi. Preživetje na gori so jim med drugim omogočali bližnji izvir pitne vode in pašne površine, na kateri se je najverjetneje pasla drobnica.

Pri raziskovanju tega pomembnega najdišča so se združili Pokrajinski muzej Celje, ki hrani najdbe, ter Narodni muzej Slovenije in Inštitut za arheologijo. Po Odarjevih besedah so arheologi s terenskim delom v teh dneh zaključili, na vrsti je analiza raziskave, do sredine prihodnjega leta bo sledila še objava gradiva v publikacijah, morda tudi v monografiji.

Najdbe si bo prihodnje leto mogoče ogledati v Rogatcu, Pokrajinskem muzeju Celje in najverjetneje tudi v Ljubljani.