Počivalšek je danes na vladni novinarski konferenci povedal, da bodo mladoletniki prejeli bone v vrednosti 50 evrov, odrasli pa v vrednosti 200 evrov. Koristiti jih bo mogoče za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje, je povedal.
Boni bodo izdani v elektronski obliki, uveljavljati pa jih bo mogoče z davčno številko pri izbranem ponudniku turistične storitve. Temu bo Finančna uprava RS strošek povrnila v osmih dneh. Celotno vrednost bo treba izkoristiti naenkrat, in sicer najpozneje do 31. decembra. Če bo DZ tretji protikoronski zakon pravočasno sprejel, bodo veljali od 1. junija dalje, je povedal Počivalšek.
Državo bo izdaja turističnih bonov stala 345 milijonov evrov, Počivalšek pa pričakuje, da bodo dopustniki za storitve, ki jih na izbrani lokaciji ne bodo mogli plačati z bonom, porabili dodatnih 172 milijonov evrov.
Ob tem je poudaril, da bo turizem posledice epidemije čutil še dolgo časa in da ga pri tem ni mogoče primerjati z avtomobilsko ali katero drugo industrijo. “Turizem je v času epidemije praktično obstal, medtem ko so druge panoge lahko nemoteno delovale, tudi proizvodne,” je podčrtal.
Bo pa vlada v tretji protikoronski zakon, ki ga bo po napovedih vladnega govorca Jelka Kacina predvidoma potrdila še danes, vključila pomoč tudi podjetjem iz drugih gospodarskih panog. Med njimi je Počivalšek omenil podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo samo za določene panoge ter ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa za vse panoge. Slednjega je podrobneje že predstavil minister za delo Janez Cigler Kralj.
Veljavni ukrep subvencioniranja čakanja na delo za vse delodajalce se z majem izteka, podoben ukrep pa bo vlada vključila tudi v tretji protikoronski zakon. Do subvencioniranja nadomestila plače za delavce na čakanju na delu bodo upravičena podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki letos po njihovi oceni padli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019, je povedal Počivalšek. Med upravičenci do tega ukrepa je naštel hotele, počitniške domove, kampe, restavracije, potovalne agencije, organizatorje razstav in sejmov, upravljalce objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistične prevoznike.
Ob tem je pojasnil, da bo moral delodajalec napotiti zaposlene na čakanje najpozneje do 30. junija, tako kot po prvem protikoronskem zakonu pa jih bo lahko poklical nazaj na delo za poljubnih sedem dni v mesecu. Država bo za te delavce delodajalcu povrnila 80 odstotkov nadomestila plače, ki ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta vrednost je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, preostanek bo šel v breme delodajalca, je povedal minister.
V tretji protikoronski zakon bo vključena tudi pravna podlaga za priglasitev državnih pomoči po pravilih EU in na tem podlagi bodo na gospodarskem ministrstvu pripravili program finančnih spodbud, ki bodo namenjene področju turizma, obmejnim problemskih območjem in drugim področjem.
Za zagotavljanje likvidnosti podjetij pa bosta Slovenski podjetniški sklad iz Maribora in Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice ponudila ugodna in hitra likvidnostna posojila. Sredstva so že zagotovljena v državnem proračunu, in sicer skupaj 24,4 milijona evrov za oba sklada. To bo omogočilo za 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih posojil za približno 900 mikro in malih podjetij, je ocenil Počivalšek.
Med novimi načrtovanimi ukrepi je omenil še začasno omilitev pogojev za dodelitev spodbud na področju investicijskih vlaganj ter ureditev delovanja mehanizma za pregled neposrednih tujih naložb v Sloveniji.
Slovenskemu turizmu je šlo do izbruha epidemije dobro. Lani je država zabeležila šesto zaporedno rekordno turistično leto. V nastanitvenih obratih so našteli 6,23 milijona turistov, ki so ustvarili 15,79 milijona prenočitev. Število vseh turistov je poraslo za pet odstotkov, število njihovih prenočitev pa za 0,6 odstotka, kažejo začasni statistični podatki.
Tuji turisti – teh je bilo 4,7 milijona – so lani predstavljali 75 odstotkov vseh turistov v Sloveniji. Njihovih prenočitev je bilo 11,4 milijona, kar pomeni nekaj več kot 72-odstotni delež vseh turističnih prenočitev.
Največ tujih turistov je prišlo iz Italije (597.553), Nemčije (584.837) in Avstrije (396.527). Pri prenočitvah pa so prednjačili nemški turisti (1,52 milijona) pred italijanskimi (1,28 milijona) in avstrijskimi (1,01 milijona).
Na Slovenski turistični organizaciji (STO) so ocenili, da bo upad povpraševanja v turizmu letos med 60- in 70-odstoten, in sicer ob predpostavki, da se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem. Na gospodarskem ministrstvu pa ob sprejemu ustreznih ukrepov računajo na okoli 40-odstotni zdrs.
