Ameriška policija običajno številk o udeležbi ne objavi, vendar so prenosi ameriških televizij, ki so prikazovali reke ljudi po prestolnici Washington in drugih večjih ter manjših mestih po ZDA, govorili sami zase. Če podobe niso bile dovolj, so govorile tudi ankete. Ameriška televizija CBS je poročala, da po njeni anketi novonastali množični aktivizem mladih po ZDA podpora 47 odstotkov Američanov, proti jih je 27 odstotkov.
Podpora gibanju je največja med mladimi, na splošno pa je 63 odstotkov Američanov za strožjo orožarsko zakonodajo. Po pokolu predšolskih otrok leta 2012 v Newtownu se ni zgodilo nič, po letošnjem pokolu 17 srednješolcev na valentinovo v Parklandu pa je nastalo gibanje, katerega udeleženci vsaj za zdaj obljubljajo vztrajnost.
Podoben pokol v preteklosti, na srednji šoli Columbine v Koloradu je prinesel prepoved polavtomatskega orožja v ZDA, vendar z rokom trajanja, ki je potekel leta 2004 in 19-letni Nikolas Cruz je lahko kupil takšno orožje, ki ga uporabil na svojem strelskem pohodu na Floridi.
Zahteve udeležencev protestov v ZDA večinoma niso bile usmerjene v splošno prepoved orožja, ampak na primer za povišanje zakonite starosti za nakup, povečanje čakalnih dob, prepoved nabojnikov visokih kapacitet, izboljšanje varnostnih pregledov kupcev in za prepoved polavtomatskega orožja.
S trenutno garnituro oblastnikov v Washingtonu temu zaenkrat sicer slabo kaže. Morda bodo prepovedane naprave, ki polavtomatske puške spreminjajo v avtomatske in morda naj bi se izboljšal varnostni pregled kupcev orožja. Zato je bilo glavno geslo protestov od zahoda do vzhoda in od severa do juga ZDA “Vote them out”, kar pomeni na volitvah podpreti tiste politike, ki bodo za potrebne spremembe. V tem trenutku so to le demokrati, pa še to ne vsi.
Čeprav je bila glavna ost protesta usmerjena v Washington, se je tudi v Praklandu zbralo okoli 20.000 ljudi. Še večje množice so se valile po ulicah New Yorka, Los Angelesa, San Francisca, Chicaga, Bostona, Houstona, Minneapolisa in tako naprej. Solidarni protesti so potekali tudi drugje po svetu, na primer v Londonu in Parizu.
Emma Gonzales, ki je preživela pokol v Parklandu, je s svojim nastopom ganila več sto tisoč ljudi, ko je dejala: “Šest minut in 20 sekund s polavtomatsko puško je bilo dovolj, da se moja prijateljica Carmen več nikoli ne bo pritoževala zaradi vaj igranja na klavir. Aaron Feis ne bo več nikoli klical Kyre gospodična Sunshine. Alex Schachter več ne bo prišel v šolo s svojim bratom Ryanom.”.
Nadaljevala je do konca imen vseh 17 žrtev in potem s solzami v očeh utihnila. Natanko za šest minut in 20 sekund. Ganjena množica je dojela, kaj želi povedati in je izbruhnila v vzklike proti orožju in politikom, ki jih obvladuje orožarski lobi. Pred slovesom je množici še naročila, naj gre novembra volit.
“Če pozorno poslušate, boste slišali ljudi na oblasti, kako trepetajo. To kar delamo sedaj, bomo odnesli s seboj na vsake volitve v vsaki državi in v vsakem mestu. Zagotovili bomo, da bodo izvoljeni le najboljši ljudje,” je na istem protestu dejal preživeli Parklanda David Hogg.
Dijaki Parklanda so svojo bolečino spremenili v politični aktivizem, zaradi česar doživljajo hude napade ameriške desnice privržene orožju. Protestna zborovanja je organizirala tudi druga stran, na primer v Montani in drugje po ZDA, vendar jih je bilo neprimerno manj. Pred sedežem FBI v Washingtonu se je našlo le 30 podpornikov orožja pod geslom Oborožene žrtve živijo dlje.
Predsednika ZDA Donalda Trumpa ni bilo v Washingtonu, ker se je umaknil na svoje posestvo na Floridi, Bela hiša pa je pozdravila pogumne šolarje, ki uporabljajo svojo pravico do izražanja. Varnost otrok bi naj bila prva Trumpova prioriteta na položaju. Izjavo v podporo pravici do protesta pa je med drugim podal tudi republikanski senator iz Floride Marco Rubio, ki je hkrati pozval k iskanju skupnega jezika med nasprotniki in zagovorniki orožja.
Stran zagovornikov orožja trenutno v politični in tudi družbeni debati ZDA izgublja. Preživele Parklanda je na primer s tremi letali zastonj pripeljala v prestolnico letalska družba Delta, ki je odvzela popust orožarskemu lobiju NRA in si zato od republikancev Georgije prislužila odvzem davčnih olajšav.
“Nobene žrtve več! Dovolj imamo življenja v strahu! Življenja so pomembnejša od orožarskega lobija! Gremo na volitve,” so bili v soboto pogosti vzkliki protestnikov po ZDA, ki bodo imeli prvo veliko priložnost, da besede udejanjijo novembra, ko bodo potekale volitve v zvezni kongres.
