Bolnišnica, v katero se bo preselilo tudi več manjših bolnišnic, bo polno obratovala od septembra dalje, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.
V dunajskem okrožju Floridsdorf na severu avstrijske prestolnice bodo 3. junija na 111.000 kvadratnih metrih površine odprli bolnišnico “Krankenhaus Nord – Floridsdorf”, ki združuje inovacije s področja medicine, tehnike in arhitekture. V njej bodo lahko stacionarno oskrbeli 46.000 bolnikov letno, ambulantno pa 250.000 oseb.
V bolnišnici z 2100 zaposlenimi bodo poleg urgence še oddelki za splošno kirurgijo, kardiologijo, pulmologijo, anestezijo in intenzivno medicino, ginekologijo, ortopedijo, psihiatrijo ter otroško in mladostniško psihoterapijo. V 16 operacijskih dvoranah nameravajo vsako leto opraviti 17.000 operativnih posegov.
Pacientom bo v visoko tehnološko opremljeni bolnišnici na voljo 800 postelj. Vsi prostori v bolnišnici bodo imeli naravno svetlobo, stavbo pa bo obkrožal ogromen vrt za sprostitev. Kar dve tretjini celotnega zemljišča bosta namenjeni zelenim površinam.
Vsi procesi v novi dunajski bolnišnici so digitalizirani, od gretja, hlajenja, dvigal, senčenja oken in zalivanja vrta do robotiziranega transportnega sistema v kleti, kjer 40 robotskih vozičkov prevaža perilo, hrano in zdravila.
Laboratorijski vzorci bodo potovali po zračni cevni pošti, kar lahko čas od odvzema vzorca do rezultatov skrajša na le nekaj minut. Vsaka bolniška postelja bo opremljena z vrtljivim ekranom z dostopom do svetovnega spleta, radijem, televizijo in igricami. Inovativno zasnovana je tudi mobilna omarica, v katero bodo pacienti shranili svoje osebne predmete in se bo zaklepala z elektronsko kartico. Ko bodo pacienta premestili v drug oddelek, bo omarica potovala z njim.
Na eni od dunajskih osnovnih šoli pa so začeli s trimesečnim pilotskim projektom, kjer robot pri pouku nadomešča bolnega učenca.
Devetletni Dominik je zbolel za rakom in leto ni mogel hoditi v šolo. Sedaj lahko od doma s pomočjo tablice ali pametnega telefona usmerja robota in je tako na daljavo prisoten pri pouku.
Robota z imenom AV1 je razvilo norveško startup podjetje No Isolation, ki digitalizacijo vidi kot priložnost za kronično bolne in gibalno ovirane ljudi. Po nekaterih ocenah živi v Evropi približno pol milijona kronično bolnih otrok, ki veliko časa preživijo doma in v bolnišnicah, zato zamudijo pouk, izgubijo stik s sošolci in so pogosto osamljeni.
V učilnicah je že prisotnih 807 robotov, predvsem na Norveškem, v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Ali se bodo na avstrijski šoli odločili za nakup robota zaenkrat ni znano. Cena za nakup namreč znaša 3000 evrov, za njegovo vzdrževanje in zavarovanje pa je treba odšteti še dodatnih 80 evrov mesečno.
