Židan se je srečanja na Dunaju udeležil z delegacijo DZ in predsednikom DS Alojzom Kovšco. Prvi dan so govorili predvsem o EU in njenih sosednjih državah, pri čemer so izpostavili perspektivo držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji, so sporočili iz DZ.
Židan je poudaril, da Slovenija odločno podpira države Zahodnega Balkana na poti v EU. Širitev EU po njegovem mnenju ni odvisna samo od držav Zahodnega Balkana, ampak tudi od sposobnosti in iskrene želje institucij ter držav EU, da jasno izrazijo svoje cilje in pričakovanja do držav Zahodnega Balkana.
V razpravi o migracijah pa je Židan menil, da bi se morali posvetiti področju krepitve mirovnih misij na globalnih žariščih, neposrednim gospodarskim vlaganjem v države z nizkim in srednjim dohodkom in odločnemu boju proti podnebnim spremembam. To so po mnenju Židana namreč trije glavni razlogi za povečane migracije v svetu.
Danes pa so predsedniki parlamentov članic unije govorili predvsem o razvoju EU, tudi v luči brexita. Židan je izpostavil, da brexit razume predvsem kot žalostno zgodbo, ki je nastala zaradi populizma, netočnih informacij in zavajanj.
“Sam osebno bi si želel, da bi imeli državljanke in državljani te 28. članice EU možnost, da odločajo še enkrat, kako se bo v resnici dogodilo, pa je odvisno predvsem od politikov, pa tudi od državljanov Združenega kraljestva,” je v telefonskem pogovoru za STA povedal predsednik DZ.
Ko gre za prihodnost unije, pa je Židan opozoril, da je treba razmisliti o njenih temeljih, ki so solidarnost, enakopravnost, vladavina prava, želja po učinkovitosti in uspešnosti. “Preden načrtujemo nove zgodbe, je treba pogledati, kateri izmed teh temeljev je postal trhel in ga je treba obnoviti. In ko bomo ponovno obnovili temelje, bomo vsi ugotovili, da ima EU v resnici lepo prihodnost,” je še poudaril Židan.
Ob robu konference se je Židan sestal s predsednico norveškega parlamenta Tone Wilhelmsen Troen, ki se ji je med drugim zahvalil za prispevek Norveške v sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min ITF, ki je rešili veliko življenj na Zahodnem Balkanu.
Danes pa je Židan skupaj z avstrijskim kolegom Sobotko prisostvoval slovesnosti ob odkritju spominske plošče čebelarju Antonu Janši v slovenskem jeziku v dunajskem Augartnu. To je prostor, kjer je bila dunajska čebelarska šola, na kateri je bil leta 1770 za učitelja imenovan tudi Anton Janša.
“Anton Janša velja za pionirja sodobnega čebelarstva, v Sloveniji, Evropi in tudi širše, zato je tudi njegov rojstni datum, 20. maj, svetovni dan čebel,” je za STA spomnil Židan. Kot je dodal, so že leta 2015 na Dunaju slavnostno odkrili obnovljeno spominsko ploščo njemu v čast v nemškem jeziku, ki so jo prvič postavili leta 1934.
Čebelarska zveza Slovenije s predsednikom Boštjanom Nočem in župan občine Žirovnica Leopold Pogačar pa sta si zadala za cilj tudi postavitev spominske plošče v slovenskem jeziku. To so lahko po letih usklajevanj, tudi ob podpori slovenskega veleposlaništva v Avstriji, slovesno odkrili danes. Navzoča sta bila tudi Noč in župan Žirovnice, ki je ploščo tudi financirala.
