V Evropski parlament so bili z liste SDS in SLS izvoljeni Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, z liste SD Tanja Fajon in Milan Brglez, z liste LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj, z liste NSi pa Ljudmila Novak, kažejo delni izidi po preštetih v nedeljo oddanih glasovnicah in glasovih predčasnega glasovanja. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Največ jih je dobila Fajonova, in sicer 53.472, sledita ji Joveva z 41.804 glasovi in Tomčeva (ki za razliko od prvih dveh ni bila nosilka liste) s 40.278 glasovi.
Ostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. Levica je prejela 6,34 odstotka glasov, DeSUS 5,66 odstotka, SNS 4,03 odstotka, SAB 4,01 odstotka, Zeleni Slovenije 2,08 odstotka, DOM 1,71 odstotka, Povežimo se 1,65 odstotka, SMC 1,60 odstotka, ZSi 0,68 odstotka in DD 0,51 odstotka.
Skupna lista SDS in SLS po besedah predsednika SDS Janeza Janše pošilja v Bruselj ljudi, ki vedo, da se je treba trdo boriti za slovenske interese. Hkrati so to ljudje, ki znajo delati pametne kompromise za to, da je ugled Slovenije v Evropi zadosten, ter da lahko Slovenija izkoristi svoje potenciale in priložnosti, ki jih Evropa ponuja, je Janša dejal v prvem odzivu po objavi delnih izidov. Janša je tudi prepričan, da je sodelovanje med SDS in SLS dober obet za sodelovanje v prihodnje.
Tomčeva je napovedala nadaljevanje dela na področju pokojnin, starejših in demografije, Zver pa na področjih varnosti in obrambne politike ter izobraževanju s projektom Erasmus+ na čelu. Bogovič pa želi nadaljevati delo na področju kmetijstva, regionalne politike, transporta in energetike. Ob sodelovanju v teh treh odborih pa kot prioriteto izpostavlja projekt pametnih vasi.
Na evropskih volitvah pred petimi leti je bila SDS samostojno sicer najuspešnejša med slovenskimi političnimi strankami. Tedaj je bila na listi SDS poleg Milana Zvera in Romane Tomc za evropsko poslanko izvoljena Patricija Šulin. Ta je bila kandidatka tudi na tokratnih volitvah, in sicer kot tretja na listi, vendar je izvolitev s preferenčnimi glasovi tudi tokrat uspela Bogoviču iz SLS.
Enako mu je uspelo že na prejšnjih volitvah, ko je SLS nastopila na skupni listi z NSi, Bogoviču pa je tedaj preboj uspel z zadnjega mesta na listi.
S te skupne liste je bil takrat v parlament izvoljen Lojze Peterle, ki pa se po treh mandatih poslavlja. Po objavi izidov je opozoril, da se je bilo veliko težje boriti s tretje pozicije na listi, kamor ga je umestila stranka, a je vesel, da bo imela NSi v novem mandatu vsaj enega evroposlanca.
Bo pa morala stranka po njegovem prepričanju odgovoriti, zakaj je podpora na teh volitvah padla s 16,5, kolikor je prejela na prejšnjih evropskih volitvah, ko je bil sam nosilec liste, na tokratnih nekaj več kot 11 odstotkov.
Predsednik NSi Matej Tonin je pojasnil, da je bil njihov cilj od samega začetka preseči 10 odstotkov in dobiti vsaj enega evropskega poslanca, ker jim je tudi uspelo.
Novakova, ki je bila kot nosilka liste NSi že drugič izvoljena v Evropski parlament (prvič leta 2004), je obljubila zavzeto delo v dobro Slovenije in EU. Kot je dejala, ne zna igrati na orglice, zna pa veliko pozitivnega povedati o Sloveniji, po čemer jo bodo gotovo poznali v Evropskem parlamentu.
NSi je sicer največji uspeh na evropskih volitvah dosegla na prvih volitvah leta 2004, ko s Peterletom in Novakovo dobila dva mandata.
Z rezultatom so zadovoljni v SD, ki je z dvema izvoljenima poslancema ponovila rezultat iz leta 2009. V tretje je bila izvoljena Fajonova, ki je dejala, da je očitno, da imajo progresivne sile možnost oblikovati neko solidno večino. Prepričana je, da je treba z oblikovanjem te nazaj zagotoviti neko dostojno življenje za vse ljudi.
Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da se je zdaj treba osredotočiti na izbiro predsednika Evropske komisije, ki bo podal vizijo, kakšna mora biti EU.
Fajonovi se bo v evropskih poslanskih klopeh nekoliko presenetljivo pridružil Milan Brglez, ki s stranko sodeluje kratek čas, saj je bil še na zadnjih parlamentarnih volitvah za poslanca izvoljen na listi SMC. Ta na evropskih volitvah ni bila uspešna, bo pa na račun Brglezovega odhoda v Bruselj v DZ dobila nazaj en poslanski mandat.
SD sicer kot pravo zmagovalko teh volitev vidita tako analitik javnega mnenja Andraž Zorko kot urednik portala Domovina Rok Čakš.
LMŠ je kot novinka na evropskih volitvah dobljena dva mandata razglasila za uspeh. Kot je v prvem odzivu ocenil predsednik stranke Marjan Šarec, jim je uspelo z evropsko usmerjeno kampanjo, ki se ni ukvarjala z drugimi. Jovevo in Grošlja je ob tem označil za dobra kandidata, ki bosta po njegovem prepričanju še boljša evroposlanca.
Joveva pa je obljubila, da se bosta z Grošljem po najboljših močeh trudila upravičiti zaupanje volivcev.
Vnovična izvolitev tokrat ni uspela Igorju Šoltesu, ki je pred petimi leti na evropskih volitvah uspešno nastopil kot predsednik stranke Verjamem in se je v Evropskem parlamentu pridružil Zelenim. To pa pomeni, da je brez poslanca tokrat ostal tudi DeSUS, ki je po tistem, ko se za vnovično kandidaturo ni več odločil njihov dosedanji poslanec Ivo Vajgl, stavil na sodelovanje s Šoltesom.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec nad rezultatom vseeno ni bil povsem razočaran, saj je bila stranka na meji in je zanje “zmanjkalo prostora”. Šoltes medtem ni skrival, da so pričakovali mandat, a dodal, da si sedaj želijo, da bi izvoljeni evropski poslanci branili Evropo vrednot, solidarnosti in socialne pravičnosti ter razumeli izziv demografske slike.
Kot največjo poraženko tokratne volilne tekme pa sta analitika Zorko in Čakš označila Levico, ki tudi sama ni skrivala razočaranja. Koordinator stranke Luka Mesec je za neuspeh okrivil kampanjo, a dodal, da bodo morali izid še analizirati. Tudi Violeta Tomić je ocenila, da je bil program stranke dober, a se volivci s tem žal ne ukvarjajo.
Prav zadovoljni pa ne morejo biti politiki niti z udeležbo. Na tokratnih volitvah je bila sicer 28,29-odstotna, kar je več kot na zadnjih volitvah (24,55 odstotka), a ob izdatni kampanji Evropskega parlamenta Tokrat grem volit, v kateri so angažirali številne prostovoljce, pa tudi ob številnih pozivih politikov k udeležbi, številka ni dosegla pričakovanj.
S trendom je vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak sicer zadovoljna, a glasoval je samo vsak četrti Slovenec, kar je po njenem mnenju za parlamentarno demokracijo slab znak. Hkrati pa je dodala, da je povečevanje volilne udeležbe tek na dolge proge.
